Svojci oseb, ki so bile ubite v terorističnih napadih v Franciji in Turčiji, tožijo Google, Twitter in Facebook, saj do so njihova družbena omrežja pomembno vplivala na širjenje terorističnih idej in zbiranje novih rekrutov. Med drugim bodo vrhovni sodniki obravnavali primer 23-letne Američanke Nohemi Gonzalez, ki je v času terorističnega napada novembra leta 2015 študirala v Parizu. Bila je ena zmed 130 mrtvih, v napadu je bilo ranjenih še 493 ljudi.
Njeni sorodniki sedem let po napadu vztrajajo s tožbo proti Googlu, saj menijo, da je njegova platforma YouTube pripomogla k širjenju ekstremističnih vsebin Islamske države, ki je napad izvedla. Platforma je namreč skupini dopustila objavo več sto videoposnetkov, ki so spodbujali nasilje in novačili nove podpornike. Prepričani so tudi, da so računalniški algoritmi nekatere izmed teh posnetkov celo priporočali drugim uporabnikom kot vsebino, ki jih utegne zanimati.
A sodnik nižjestopenjskega sodišča je njihov primer zavrnil, zvezno sodišče se je z njem strinjalo, saj po ameriški zakonodaji internetna podjetja niso odgovorna za nadzor nad vsebino uporabnikov.
Drugi primer, ki ga bo vrhovno sodišče prav tako obravnavalo je smrt jordanskega državljana Nawrasa Alassafa, ki je umrl v terorističnem napadu na nočni klub Reina v Istanbulu leta 2017. Takrat je strelec, povezan z Islamsko državo, ubil 39 oseb.
Alassafovi sorodniki so poleg Googla tožili še Facebook in Twitter. V svojih obsodbah pa trdijo podobno - da se platforme ne trudijo dovolj pri zajezitvi terorističnih dejavnostih na svojih platformah. Nižje sodišče sicer tožbe še ni zaključilo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.