Tujina

Ameriška vojska trdi, da je Hormuška ožina odprta

Washington/Teheran,, 12. 07. 2026 07.55 3 min branja 38

Hormuška ožina

Ameriška vojska je popoldne sporočila, da je Hormuška ožina odprta in promet po njej poteka. Pred tem je Iran po vnovičnih ameriških napadih sporočil, da ožina do nadaljnjega ostaja zaprta. Da je ožina odprta, je v pogovoru za CNN dejal tudi ameriški predsednik Donald Trump. Po ameriških napadih na cilje v Iranu v noči s sobote na nedeljo od tam znova poročajo o eksplozijah, in sicer na jugu države, v bližini mesta Bandar Abas in otoka Kešm v Hormuški ožini. Tam je po navedbah iranskih medijev umrl en človek, dva sta ranjena.

"Ožina je odprta za vse ladje, ki želijo legalno prečkati to mednarodno plovno pot," je na omrežju X sporočilo poveljstvo ameriške vojske za Bližnji vzhod (Centcom). Dodali so, da Teheran ožine ne nadzira. Kot so še sporočili, so ameriške sile pripravljene zagotavljati prosto plovbo skozi ožino.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem za CNN glede ožine dejal: "Za nas je odprta."

Iranska revolucionarna garda je po nočnih ameriških napadih na cilje v Iranu sporočila, da je ožina do nadaljnjega oziroma do konca ameriških sovražnosti zaprta.

ZDA so izvedle nov napad na cilje v Iranu, potem ko je ta v Hormuški ožini napadel ladjo, ki je plula pod ciprsko zastavo, ter jo poškodoval. Incident se je zgodil okoli devet navtičnih milj vzhodno od polotoka Musandam, ki pripada Omanu. Revolucionarna garda je zatrdila, da je ladja plula po nedovoljeni poti.

Omanske oblasti so sporočile, da so rešili 23 članov posadke, enega pa še iščejo.

Z juga Irana poročajo o novih eksplozijah

Po ameriških napadih na cilje v Iranu v noči s sobote na nedeljo od tam tudi danes zvečer poročajo o eksplozijah, in sicer na jugu države, v bližini mesta Bandar Abas in otoka Kešm v Hormuški ožini. 

Na otoku Kešm naj bi umrl vodja telekomunikacijske agencije province Hormuzgan, ki je tam sodeloval pri popravilu opreme, še dva zaposlena sta bila poškodovana, poročajo iranski mediji.

Minulo noč so ZDA po lastnih navedbah napadle 140 ciljev v Iranu, potem ko je iranska revolucionarna garda napadla ladjo v Hormuški ožini. Iran se je na ameriške napade odzval z napadi na cilje v zalivskih državah.

Ameriški predsednik je za CNN sicer zatrdil, da sta bila Washington in Teheran v soboto blizu dogovora. "Naenkrat pa so prekinili in dve uri kasneje z dronom napadli ladjo," je dejal Trump. Dodal je, da so nato ZDA ponoči zelo močno udarile po Iranu.

Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je pred tem sporočilo, da so ponoči izvedli tretji val napadov na Iran ta teden, potem ko je iranska revolucionarna garda napadla ladjo v Hormuški ožini, ki je plula pod ciprsko zastavo.

Po navedbah ZDA ladja GFS Galaxy zaradi poškodb v strojnici ni mogla nadaljevati poti, enega člana posadke pa pogrešajo, poroča BBC.

Centcom je sporočil, da so napadli 140 vojaških tarč v Iranu, vključno z izstrelišči raket in dronov.

ZDA in Iran z novimi napadi
ZDA in Iran z novimi napadi
FOTO: AP

Iranska revolucionarna garda je nato sporočila, da do nadaljnjega zapira Hormuško ožino. Dodala je, da se bodo na "ameriško agresijo" ostro odzvali.

Nekaj ur kasneje je garda sporočila, da so zadeli ameriško oporišče v Jordaniji, medtem ko so Združeni arabski emirati, Katar, Kuvajt in Bahrajn poročali o napadih iranskih dronov.

V zadnjem tednu so se razmere znova zaostrile

Washington in Teheran sta sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenili memorandum o soglasju, ta teden pa so se razmere znova zaostrile. Ameriške sile so odgovorile na iranske napade na ladje v Hormuški ožini, Iran pa se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je med vrhom Nata v Ankari sporočil, da je zaradi iranskih napadov na ladje premirja konec, iranski zunanjih minister Abas Aragči pa je ZDA obtožil kršitve dogovora. Kljub Trumpovi izjavi so sicer ZDA napovedale nadaljevanje pogovorov z Iranom.

  • vrtiljak sola 1
  • vrtiljak sola 2
  • vrtiljak sola 3
  • vrtiljak sola 4
  • vrtiljak sola 5
  • vrtiljak sola 6
  • vrtilka sola 7
  • vrtiljak sola 8
  • vrtiljak sola 9
  • vrtiljak sola 10
  • vrtiljak sola 11
KOMENTARJI38

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

testosteron
12. 07. 2026 21.50
Zanimivo je to, da američani ne ciljajo Iranske naftne infrastrukture. Vse poteka po dogovoru vseh vpletenih,...
periot22
12. 07. 2026 21.34
Amerika vedno laže!
enajstdvanajst1
12. 07. 2026 21.31
sedaj so ze meni dosadni s tem odprto zaptro odprto zaprto.... naj se ze enkrat odločijo ali napadejo ze enkrat in uničijo iran ali pa naj spakirajo in gredo domov
Vrtni a
12. 07. 2026 13.33
Tole kaže na dogovor. Iran napada toliko držav bližini in nobena ne reče nič…..tukaj je nekasj zadaj….
sosed5
12. 07. 2026 12.21
Edina stvar, ki me tu zanima je, kdo in kdaj je kupoval nafto pred napadom in kdo in komu jo bo prodajal malo pred koncem napadov, ko bo spet kao sklenje kao mir oziroma dogovor!!!!!! KDO VSE IZKIRISCA NOTRANJE INFORMACIJE. Odgovir je jasen Trumpic in njegovi naojzji sodelavcev in familija. O tem pa razen ameriskih casopisov, v evropi (da o sloveniji ne izgubljako besed) NE PISEJO!.
Samo navijač
12. 07. 2026 12.15
Tole pikanje tako ogromni drzavi ne naredi nič. To je samo namerno unicevanje infrastrukture. Iran je potegnil potezo in zgradil prvi pomorsko cestninsko postajo in prav je tako. To je njihovo ozemlje in pika. Placevalo se bo in to samo v Bitcoinu, tako lepo zaobidejo ta ameriski placilni SWIFT. Iranu bo tako nakapljalo kar nekaj denarja ,da oblazino namerno povzroceno škodo. Mi imamo avtoceste in se mora placati ,ce se hoces vozit.
walter2
12. 07. 2026 12.05
Amerika je največja grožnja globalnemu miru!
Petur
12. 07. 2026 11.37
EU se pogrešamo najbolj zaradi fonderca,gre pa tudi Amerika verjetno v tilt..
testosteron
12. 07. 2026 11.14
Po mojem mnenju je to vse zmenjeno med ZDA, Iranom, Kitajsko in Rusijo - vsi fino služijo, za žrtve jim ni mar,...in to v veliki večini na škodo Evrope, ki je trn v peti vsem in jo je treba gospodarsko uničiti.
Zdenko Krajnc
12. 07. 2026 10.57
Od sklenitve premirja smo analitiki vedeli, da je to le manever zaradi pomanjkanja ladijske raketne oborožitve na ameriški strani. Sedaj ko so ladje spet napolnili so pa ponovno hinavsko udarili. Seveda tokrat ne bo tako lahko z umikom iz spopada. Dejstvo je da Irana ne more tako šibka in maloštevilna vojska kot je ameriška tam na bližnjem vzhodu, niti delno zasesti, kaj šele premagati. Na drugi strani je sila, ki so ji ameriški izstrelki bolj kot ne obmetavanje s kamenjem na katerega so vojaško povsem odporni, trpijo pa le iranski civilisti, ki so žrtev novih ameriških zločinov. Iz vojaškega vidika so trenutni napadi na Iran kot naleti malega roja komarjev na nosoroga. Karkoli poskušajo bo le dražilo energente za celi svet... v bistvu pa je to glavni prikriti ameriški cilj, saj so v veliki meri samooskrbni z naftnimi derivati, medtem ko Evropa (zavezniki, ki bodo še bolj odvisni) in Kitajska (največji gospodarski konkurent) to niso. Za Rusijo je seveda to dobro, izdatno bo napajala Azijo s svojimi energenti in surovinami, Evropa pa se bo počasi pogrezala v uničenje gospodarstva, ki si ga je z podporo američanom in z kljubovanjem Rusiji, sama zakuhala.
bandit1
12. 07. 2026 10.48
Pa kaj niso podpisali mirovni sporazum?
Wolfman
12. 07. 2026 10.36
Trump je povsem pogorel v diplpmatskem smislu. Izrael mu je povrh lepo pripravil zanko okoli vratu in sedaj lahko Trump le še v strahu podaljšuje lastno agonijo.
bronco60
12. 07. 2026 10.25
Glede na ameriško oborožitev in pa številčnost letal, bi moral biti Iran v temi, ožina pa odprta, ampak, lepo je služiti Trumpovi dinastiji na delniškem trgu, seveda, preko notranjih informacij, katere pa noče nobeden obsodit. Nafta gor, nafta dol, miljarde pa v žep Trumpovim.
zrela hruška
12. 07. 2026 10.05
tramp je problem Amerike strinjam pa se, da je treba mula režim prevzgojiti! imam staro posto-razglednico, ki prikazuje iranske ženske, druzine na obali irana v kopalkah brez rut v času prejšnjega režima.
Albert Konečnik
12. 07. 2026 09.35
Se vidi, da so besede politikov, tudi najvišjih, vredne manj kot kurji kakec. Včasih smo se nekaj dogovorili, udarili v roke in dogovorjeno je držalo kot pribito.
lokson
12. 07. 2026 09.26
Pa čakajte malo. Je bilo sklenjeno premirje?? Je!! Kdo je v času premirja napadel ladje v Hormuški ožini, KDO?? Uravnotežen medij bi zapisal, da so Iranske odpadniške frakcije kršile premirje in Napadle ladjevje. To kar se dogaja sedaj, je samo posledica. Banda indoktrinirana.
Polde22
13. 07. 2026 20.21
A tudi teh 20% za prevoze skozi?
Rafael Kramar
12. 07. 2026 09.25
Težava Trumpa je, da misli, da so vsi dobri in pošteni in, da če se nekaj zmeniš, da potem to drži. Upam, da mu je zdaj jasno, da z dobroto in popuščanjem ne bo dosegel miru. Dajmo, Trump!!
Polde22
13. 07. 2026 20.22
Hahahahahahah, res dober vic. Že dolgo se nisem tako nasmejal. Hvala ti.
Darko32
12. 07. 2026 09.24
Oslarija, katero se gredo Američani. Namreč napadati samo zato, da svoj vpliv vneseš je samo dokaz, da boš imel vojno in sam imel samo izgubo. Tukaj je edina rešitev ta, da se HORMUŠKA ožina naredi protokol kdo bo delal prometno ureditev in kdo jo bo vzdrževal. Tudi primer onesnaženja ali pa primere okvare ladij in kam se bo vse to odložili v primeru okvare. Bodimo realni. Američani bi samo kasirali in izkoriščali druge
Un71
12. 07. 2026 09.14
Američanom godi, da je nafta nad 70 dolarji, da lahko s profitom prodajajo svojo nafto iz skrilavca (pridelava med cca. 50 in 60 dolarji), ob tem pa še bolje služijo z nafto iz venezuele.... Taki periodični spopadi, nimajo nobenega ne strateškega ne političnega cilja, razen gospodarskega... Veličastnost pogoltnega kapitalizma in neumnost ljudi, ki vrjamejo vse, kar se piše...
Watcherman
12. 07. 2026 09.04
Torej vi mislite,če ZDA niso popolnoma uničile Irana,da potem niso sposobne in nimajo največje vojaške zmogljivosti gre se zato,da vse napade izvajajo kjer je pač potrebno kdaj in koliko se ne zavedate kako močna vojska je to očitno?.Lp
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1897