Tiskovni predstavnik ameriškega civilnega poveljstva Tim Hawkins je dejal, da so bili napadi izvedeni "za zaščito naših vojakov pred grožnjami iranskih sil" ter da je vojska "med trenutnim premirjem uporabljala zadržanost".
Iranski mediji poročajo o eksplozijah v južnem pristaniškem mestu Bandar Abas, piše Al Jazeera.
ZDA so napade na jug Irana izvedle le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal dobro novico v naslednjih urah. In po tem, ko je zapisal, da so dosegli okvirni sporazum z Iranom, ki predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine.
Pozneje je Trump dodal, da bi moral vsak sporazum o končanju iranske vojne vključevati zahtevo, da se več dodatnih držav, vključno s Savdsko Arabijo in Pakistanom, pridružilo Abrahamskim sporazumom, ki so jih med Trumpovim prvim mandatom pod okriljem ZDA sklenile nekatere države v regiji, med drugim Bahrajn in Združeni arabski emirati, namenjeni normalizaciji odnosov z Izraelom.
Negotova usoda pogajanj
Napade so izvedli tudi sredi pogajanj, saj je ravno v ponedeljek iranska delegacija z glavnim pogajalcem Mohamadom Bagerjem Galibafom na čelu prispela v Katar v okviru "diplomatskega procesa" za končanje vojne z ZDA. Katar je že v preteklosti nastopal v vlogi posrednika med ZDA in Iranom. Poleg Galibafa sta v delegaciji, ki se mudi v Dohi, tudi iranski zunanji minister Abas Aragči in guverner centralne banke Abdolnaser Hemati.
V Dohi naj bi razpravljali o tekočih diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Iranu. Pogovori naj bi bili osredotočeni na Hormuško ožino in obogateni uran. Prisotnost guvernerja centralne banke pa naj bi bila povezana z vprašanjem zamrznjenih iranskih sredstev.
