IRGC: Imamo pravico, da odgovorimo na vsako kršitev premirja

Po tem, ko so ZDA ponoči znova napadle Iran, je Iranska revolucionarna garda (IRGC) sporočila, da ima pravico, da odgovori na vsako ameriško kršitev premirja. V izjavi, ki so jo objavili iranski državni mediji, je IRGC sporočila, da je identificirala "ameriška lovska letala in brezpilotna letala, ki so napadla" ter da je sestrelila brezpilotno letalo MQ-9. Še eno brezpilotno letalo in ameriško lovsko letalo, pa da so prisilili, da sta "pobegnila".

Oglasil se je tudi iranski vrhovni voditelj, ajatola Modžtaba Hamenej. Na svojem Telegram kanalu je sporočil: "Čas se ne obrne nazaj in narodi in ozemlja v regiji ne bodo več služili kot ščit za ameriške baze. Amerika ne bo več imela varnega zatočišča za zlo ali za vzpostavitev vojaških oporišč v regiji."

Hamenej je oblast prevzel marca, potem ko je bil njegov oče, ajatola Ali Hamenej, ubit v ameriško-izraelskih zračnih napadih. Modžaba Hamenej se doslej še ni pojavil v javnosti.

Tiskovni predstavnik ameriškega civilnega poveljstva (Centcom) Tim Hawkins je sporočil, da so bili današnji napadi izvedeni "za zaščito naših vojakov pred grožnjami iranskih sil" ter da je vojska "med trenutnim premirjem uporabljala zadržanost". 

Tarča napadov naj bi bila izstrelišča raket in ladje, ki postavljajo mine v Hormuški ožini. Več podrobnosti o napadih Centcom ni posredoval. Sporočili so le še, da ni bil poškodovan noben pripadnik ameriške vojske. 

Iranski mediji so poročali o eksplozijah v južnem pristaniškem mestu Bandar Abas, ki so odjeknile okoli polnoči po lokalnem času. Bandar Abas je tudi dom iranske pomorske baze, ki leži ob Hormuški ožini. 

V napadih naj bi bilo po poročanju Al Jazeere, ki se sklicuje na neimenovane iranske vire, ubitih več pripadnikov IRGC. Med ameriškimi napadi na ladje naj bi bili ubiti štirje pripadniki garde, pa poročanje iranskega portala Tabnak povzema AP. 

Iranski viri so za Al Jazeero povedali, da naj bi IRGC pred ameriškimi napadi na morju ciljal plovilo. 

Tudi neimenovani visoki ameriški uradnik je za Fox News povedal, da se je ameriška vojska "odzvala", ko je videla, da sta dve ladji IRGC postavljali mine, in ko so z raketnega izstrelišča ciljali na njihova bojna letala. Uradnik naj bi še povedal, da so napadi "zaenkrat končani" in "obrambne narave, ne pa ofenzivne".

Med ZDA in Iranom od 8. aprila uradno velja premirje. Iranski državni mediji so zadnje ameriške napade označili za kršitev dogovora o prekinitvi ognja.

Adam Clements, nekdanji ameriški diplomat in uradnik Pentagona, je za Al Jazeero povedal, da ne verjame, da bodo ameriški napadi na iransko pristaniško mesto Bandar Abas povzročili "razpad" mirovnih pogajanj. Meni, da ZDA morda zbirajo obveščevalne podatke in poskušajo razumeti iranske pomorske zmogljivosti okoli Hormuške ožine.

"Zdi se, da so ZDA ukrepale na podlagi tega," je dejal, pri čemer se je skliceval na poročila, da so ameriške sile ciljale na izstrelišča raket in iranska plovila, ki naj bi "poskušala namestiti" morske mine.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ismail Bagej je danes delil podrobnosti o ameriškem raketnem napadu na športno dvorano v kraju Lamerd, ki se je zgodil 28. februarja, prvi dan zadnje ameriško-izraelske vojne proti Iranu. Kot je dejal, je bilo v napadu ubitih 24 ljudi, od tega 21 mladih fantov in deklet, vključno z dveletno deklico. 

V objavi na X je Bagej obtožil ZDA, da so v napadu uporabile nov raketni sistem s t. i. airburst raketami, ki eksplodirajo v zraku tik nad ali pred tarčo, namesto da bi udarile vanjo. Po eksploziji naj bi se nato sprostile "visokohitrostne volframove kroglice, ki so z uničujočo silo razdejale območje v vse smeri". 

"To ni bila napaka, bila je premišljena odločitev, da preizkusijo uničujočo moč novega orožnega sistema na iranskih civilistih," je dejal Bagej in dodal, da to dejanje predstavlja "jasen in gnusen vojni zločin". Objavi je priložil novico portala The War Zone iz 1. marca z naslovom "Ameriška nova balistična raketa PrSM pravkar doživela svoj bojni prvenec".

ZDA so napade na jug Irana izvedle le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal dobro novico v naslednjih urah, in po tem, ko je zapisal, da so dosegli okvirni sporazum z Iranom, ki predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine. Ameriškim pogajalcem je sicer naročil, naj se ne prenaglijo s sklenitvijo sporazuma, čeprav je poudaril, da so bila pogajanja doslej konstruktivna.

Pozneje je Trump dodal, da bi moral vsak sporazum o končanju iranske vojne vključevati zahtevo, da se več dodatnih držav v regiji, pridruži Abrahamskim sporazumom, ki so jih med Trumpovim prvim mandatom pod okriljem ZDA podpisale Bahrajn in Združeni arabski emirati, namenjeni pa so normalizaciji odnosov z Izraelom. Pozneje so se Abrahamovim sporazumom pridružile še Maroko, Sudan in Kazahstan, ki je sicer že imel diplomatske odnose z Izraelom.

Trump je v ponedeljek dejal, da je k podpisu pozval Savdsko Arabijo, Katar, Pakistan, Turčijo, Egipt in Jordanijo. "Obvezno zahtevam, da vse države nemudoma podpišejo Abrahamove sporazume, in če bo Iran podpisal sporazum z mano, kot predsednikom Združenih držav Amerike, bi mi bila čast, da bi tudi oni postali del te neprimerljive svetovne koalicije," je dejal Trump.

Pakistan je predlog takoj zavrnil in poudaril, da zadevi "nista med seboj povezani in ju ni mogoče povezati". Preostale države se doslej niso javno odzvale na to Trumpovo zahtevo. Nezaupanje do Izraela v teh večinsko muslimanskih državah ostaja veliko, predvsem zaradi popolnega uničenja Gaze.

Nove napade so Američani izvedli sredi pogajanj, saj je ravno v ponedeljek iranska delegacija z glavnim pogajalcem Mohamadom Bagerjem Galibafom na čelu prispela v Katar v okviru "diplomatskega procesa" za končanje vojne z ZDA. Katar je že v preteklosti nastopal v vlogi posrednika med ZDA in Iranom. Poleg Galibafa sta v delegaciji, ki se mudi v Dohi, tudi iranski zunanji minister Abas Aragči in guverner centralne banke Abdolnaser Hemati.

V Dohi naj bi razpravljali o tekočih diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Iranu. Pogovori naj bi bili osredotočeni na Hormuško ožino in obogateni uran. Prisotnost guvernerja centralne banke pa naj bi bila povezana z vprašanjem zamrznjenih iranskih sredstev.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da se v Katarju še vedno pogajajo o dogovoru z Iranom in meni, da je dogovor še vedno mogoč. Pojasnil je, da pogovore o sporazumu z Iranom ovirajo spori glede besedila sporazuma. "Trajalo bo nekaj dni, da se ... umirijo nesoglasja glede besede, stavka," je Rubio povedal novinarjem na letu v Indijo, poroča CNN.

Pri tem je poudaril željo predsednika Trumpa, da bi pogovori uspeli. "Sklenil bo bodisi dober dogovor ali pa ne bo dogovora," je ponovil Trumpove ponedeljkove besede.

Glede napadov na lokacije v južnem Iranu je Rubio dejal: "Ožine morajo biti odprte, odprte bodo tako ali drugače."

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve, Madžid El Ansari, je danes v objavi na X zanikal govorice, ki krožijo na družbenih omrežjih, da naj bi Katar Iranu ponujal 12 milijard dolarjev (okoli 10 milijard evrov), če pristane na dogovor o koncu vojne. Kot je zapisal El Ansari, te govorice širijo "tisti, ki poskušajo sabotirati dogovor in spodkopati tekoča diplomatska prizadevanja za regionalno deeskalacijo".

Trump naj bi sicer nove napade načrtoval že prejšnji teden, a se je zaradi posredovanja zalivskih držav odločil, da jih preloži. Kot so poročali mediji, naj bi ga Savdska Arabija opozorila, da bi napadi med vsakoletnim romanjem v Meko (hadž) povzročili resno škodo za ugled ZDA v muslimanskih državah. 

A kot kaže, tudi tega opozorila ni upošteval. Napad je izvedel ravno na dan, ko so vsi romarji – letos jih je več kot milijon in pol – zbrani na vzpetini Arefat v Meki, kar je ključni del romanja. Po današnjem dnevu nastopi praznovanje, tako imenovani kurban bajram oziroma eid ul adha. 

Če bodo ponovno izbruhnili spopadi, bi v regiji obtičalo tudi več sto tisoč romarjev z vsega sveta. To bi povzročilo kaos, če bi povračilni napadi Irana prizadeli Savdsko Arabijo in sosednje države v času pred muslimanskim praznikom.

Ko sta ZDA in Iran še v ponedeljek namigovala, da se bližata dogovoru, so cene nafte čez dan padle pod 100 dolarjev (86 evrov) za sod. Čez noč pa so se znova nekoliko zvišale. Terminske pogodbe za nafto Brent, svetovno referenco za nafto, so se po 7-odstotnem padcu v ponedeljek zvišale za 1,5 odstotka na 97,76 dolarja (84 evrov) za sod.

Izraelska vojska je začela mobilizirati vojake z namenom okrepitve kopenskega napada na Libanon, poroča Al Jazeera. "Vojska je zahtevala, da se vojaki, ki so bili v zadnjih dneh odpuščeni, nemudoma zglasijo v rezervni službi," so povzeli poročanje izraelskih medijev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek dejal, da je ukazal okrepitev napadov na Hezbolah po vsem Libanonu. Ukaz je prišel kljub "premirju", o katerem so se prejšnji mesec dogovorili z Libanonom in ki je bilo nedavno podaljšano. Netanjahu je dejal, da izraelska vojska ne bo umaknila "noge s plina". "Nasprotno, rekel sem, naj še bolj pritisnejo na plin," je dejal izraelski premier. 

Kmalu po tej izjavi je izraelska vojska sporočila, da so sprožili napade na infrastrukturo Hezbolaha v dolini Beka in številnih drugih območjih v Libanonu. 

Napoved o stopnjevanju napadov se je zgodila v času, ko je Libanon obeleževal dan osvoboditve v spomin na odhod izraelskih čet iz južnega Libanona po 18-letni okupaciji leta 2000.

Hezbolah medtem napada izraelsko vojsko v južnem Libanonu in severnih izraelskih mestih. Kot pravijo, ne bodo odnehali, dokler Izrael ne preneha z dnevnimi zračnimi napadi in umakne svojih vojakov iz države.

Ob stoletnici libanonske ustave je Hezbolah sporočil, da je potreben "jasen nacionalni konsenz, ki zavrača okupacijo in agresijo ter v celoti spoštuje pravico Libanoncev do obrambe svoje države". Libanonska ustava je bila ratificirana 23. maja 1926 in je nastarejša ustava v arabskem svetu, ki je še vedno v veljavi.