ZDA zavrnile vizume 80 članom palestinske delegacije v ZN

"Ukrep se skupaj s približno 80 drugimi palestinskimi uradniki nanaša tudi na predsednika Palestinske uprave Mahmuda Abasa," je danes dejal neimenovani uradnik.

Njegova izjava sledi včerajšnjemu obvestilu State Departmenta, da bodo ZDA pred prihajajočim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) v New Yorku, ki se bo začelo 9. septembra, zavrnile in preklicale vizume članom Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in Palestinske uprave (PA).

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je odločitev ZDA utemeljil s tem, da Palestinci "spodkopavajo mirovna prizadevanja" in da si prizadevajo za "enostransko priznanje namišljene palestinske države". Potezo so pozdravili v Izraelu, kjer premier Benjamin Netanjahu že dolgo zavrača rešitev dveh držav.

Odločitev je bila sprejeta v času, ko Francija vodi mednarodna prizadevanja za priznanje palestinske države na zasedanju Generalne skupščine.

Francija je bila danes tako med več državami, ki so obsodile potezo ZDA. K vnovičnemu premisleku o odločitvi Washingtona so nato po današnjem neformalnem zasedanju v Koebenhavnu pozvali tudi zunanji ministri EU.

Urad predsednika Abasa je že včeraj izrazil "globoko obžalovanje in začudenje" nad odločitvijo ameriškega zunanjega ministrstva. Poudarili so, da odločitev krši mednarodno pravo, in izrazili upanje, da jo bo vlada znova preučila in razveljavila.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar pa je pozdravil odločitev ZDA in jo označil za drzen korak. Ob tem se je zahvalil predsedniku Donaldu Trumpu in njegovi vladi, da sta "ponovno stala ob strani Izraelu".

Zavrnitev vizuma bi bila po poročanju ameriških medijev zelo sporna in bi lahko kršila sporazum med ZDA in ZN iz leta 1947 o sedežu svetovne organizacije. Združeni narodi sicer priznavajo Palestino kot državo nečlanico opazovalko.

Zunanji ministri EU so po današnjem zasedanju v Koebenhavnu medtem soglasno pozvali ZDA, naj znova premislijo o odločitvi, da palestinski delegaciji pred prihajajočim zasedanjem Generalne skupščine ZN ne izdajo vizumov. Ukrepanje proti Izraelu zaradi dogajanja v Gazi medtem še vedno nima zadostne podpore članic, se pa ta krepi.

"Glede na obstoječe dogovore med Združenimi narodi in državo gostiteljico vsi pozivamo k vnovičnemu premisleku o tej odločitvi," je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov na Danskem povedala o odločitvi ZDA glede vizumov za palestinsko delegacijo.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je odločitev ZDA obsodila že ob prihodu na zasedanje, je pozdravila obsodbo s strani celotne EU. "Gre za spoštovanje pogodb in zagotavljanje nemotenega dela ZN," so njene današnje besede v Koebenhavnu navedli na ministrstvu za zunanje zadeve.

Obenem je kolege iz drugih članic EU pozvala k sprejetju ukrepov proti Izraelu zaradi kršitev človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih.

"Neukrepanje je nesprejemljivo. Neukrepanje spodkopava verodostojnost EU in temelje mednarodnega prava. Prihodnje generacije nas bodo sodile po naših dejanjih – ne gre le za pravno in politično odgovornost, gre za moralnost. Gre za humanost. Svet nas spremlja, ljudje so razočarani," je ministrica dejala v razpravi o Bližnjem vzhodu.

Poudarila je še, da gre za nevaren precedens, ki spodkopava verodostojnost ZN kot univerzalnega foruma za dialog, ter dodala, da mora EU pokazati enotnost in se na to odzvati odločno.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kallasova je glede tega po zasedanju povedala, da se število članic, ki podpirajo ukrepanje proti izraelskim oblastem, povečuje, vendar pa jih še ni dovolj za sprejetje ukrepov.

Da se stvari "premikajo", je dejal tudi danski zunanji minister Lars Loekke Rasmussen, čigar država trenutno predseduje Svetu EU. Napovedal je, da bo dansko predsedstvo Sveta EU pred prihodnjim zasedanjem zunanjih ministrov – to je predvideno za 20. oktober – pregledalo vse možnosti ukrepanja. Med temi je omenil prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Za to bi potrebovali soglasje vseh držav članic, ki pa ga po besedah ministra verjetno ne bo mogoče doseči. Bi pa lahko namesto prepovedi uvoza uvedli visoke carine na to blago, za kar bi zadostovala že podpora kvalificirane večine članic.

Kallasova je ob tem napovedala, da bo v prihodnjih mesecih z ministri razpravljala tudi o tem, kako bi lahko v okviru temeljnih pogodb EU prilagodili postopke odločanja držav članic na področju zunanje politike, da bi bila lahko unija bolj učinkovita.

Za podobne ukrepe se je zavzel španski zunanji minister Jose Manuel Albares, ki je prav tako dejal, da besede niso dovolj in da mora EU ukrepati. Z njim se je strinjal irski zunanji minister Simon Harris. "Če EU ne bo ukrepala zdaj, kdaj bomo? Kaj se mora še zgoditi?" se je vprašal irski minister. Opozoril je, da otroci v Gazi stradajo in da Izrael tam izvaja "genocidne aktivnosti".

Ukrepanje podpirata tudi Švedska in Nizozemska, medtem ko Češka, Italija in Nemčija ostajajo zadržane oziroma temu nasprotujejo. Berlin tako še vedno ne podpira predloga Evropske komisije s konca julija za delni suspenz sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu EU Obzorje Evropa, ki tedaj ni prejel zadostne podpore držav članic. Nemški zunanji minister Johann Wadephul meni, da prekinitev tovrstnega sodelovanja ne bi vplivala na politične odločitve izraelskih oblasti in načrte za nadaljevanje vojaških aktivnosti v Gazi.

Odnosi med Palestinsko upravo, ki jo vodi Abasov Fatah, in gibanjem Hamas, ki nadzira Gazo, ostajajo razklani. Od predstavitve predloga komisije je sicer izraelska vojska še okrepila napade na palestinsko enklavo in sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza, nadaljujejo tudi širjenje naselbin na Zahodnem bregu. Združeni narodi pa so v mestu in njegovi okolici uradno razglasili lakoto.

Izraelska vojska obsežno operacijo v Gazi izvaja od oktobra lani, potem ko je Hamas izvedel krvav napad na jug Izraela, v katerem je bilo ubitih približno 1200 ljudi, več kot 250 pa ugrabljenih. Po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje, ki ga vodi Hamas, je bilo v izraelskih napadih doslej ubitih več kot 63.000 ljudi.

Odločitev Washingtona, da Palestincem onemogoči sodelovanje na Generalni skupščini, tako prihaja v trenutku, ko mednarodna skupnost razpravlja o priznanju Palestine in o prihodnjih korakih za prekinitev konflikta.