ZDA za Slovenca želijo dvojno kazen, ali bo Slovenija pokleknila?

Program Butterfly BOT, ki ga je razvil Matjaž Škorjanc, omogoča vdore v različne informacijske sisteme. Računalniške kode so bile dostopne prek spletnega mesta darkode, kjer je Škorjanc deloval pod psevdonimom "iserdo". ZDA so ga začele preiskovati že leta 2008, leta 2011 pa zahtevale izročitev, a ker Slovenija ne izroča svojih državljanov, se je zadeva premaknila na mariborsko sodišče, z dokazi so sodelovali tudi ameriški preiskovalci. Matjaž Škorjanc je bil decembra 2013 s sodbo mariborskega sodišča zaradi razvoja zlonamerne računalniške kode obsojen na štiri leta in deset mesecev zaporne kazni.

Kmalu po prenehanju prestajanja zaporne kazni v Sloveniji leta 2018 je Okrožno sodišče Columbia, ZDA, zoper Matjaža Škorjanca znova vložilo obtožnico za kazniva dejanja, storjena med septembrom 2008 in marcem 2010. Nato so izdali mednarodno tiralico, na podlagi katere so ga septembra prijeli na nemški meji, vse od takrat pa je v izročitvenem priporu v Münchnu. Zadeva ne bi bila nič nenavadnega, če ne bi Škorjanc že odslužil kazni za očitana dejanja, edino, kar bi pojasnilo ameriško vztrajanje na novi obtožnici, je dolžina kazni in rahla sprememba pogleda na kaznivo dejanje: po slovenski zakonodaji bi lahko dobil do sedem let, odsedel je štiri leta in deset mesecev, po ameriški pa kar 50. Slovensko mnenje in tudi Škorjačevih zagovornikov je, da bi bilo s tem kršeno temeljno načelo v pravu – ne bis in idem.

Nadaljevano kaznivo dejanje in načelo ne bis in idem (prepoved ponovnega sojenja)

Ne bis in idem je eno od temeljnih načel kazenskega postopka, ki je na ustavni ravni povzdignjeno med človekove pravice in temeljne svoboščine. Načelo zagotavljajo tudi številni mednarodni instrumenti, kot je protokol št. 7 Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Sodišče torej ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (ne bis in idem) oziroma znova meritorno odločati o obtožbi zoper isto osebo zaradi kaznivega dejanja, o katerem je že obstajala pravnomočna sodna odločba.

Zakaj bi torej ZDA rade za zapahe spravile Škorjanca, je zanimalo tudi nemške sodne mline, katerim se v tej fazi ni zdelo sporno, da je že sedel zaradi istih kaznivih dejanj, zanimalo jih je zgolj, ali se bo odslužena kazen upoštevala pri sodbi v ZDA. Odgovor so dobili decembra: "Tožilstvo lahko samo predlaga sodišču, da upošteva kazen, prestano v Sloveniji, sodišče pa tega ni dolžno upoštevati." Priznavajo pa, da gre za ista dejanja, kot so v slovenski sodbi, ali vsaj v delu, imajo pa zadržek, ker so njihove obtožbe kvalificirane z drugimi imeni kaznivih dejanj. Nemško sodišče prizna, da gre za ista dejanja, zaradi katerih je sedel v Sloveniji, a zadržkov za izročitev ne vidi. Pri branju mnenj nemškega sodišča je videti, da se to sklicuje bolj na dvostranske dogovore med ZDA in Nemčijo o izročitvi oseb, za katerimi je razpisana tiralica, na evropska načela pa manj.  

Škorjančevi zagovorniki so podali pritožbe na vseh nivojih, vztrajajo na načelu ne bis in idem, predlagali so tudi, da bi o veljavnosti tega načela za državljane schengenskega območja odločalo tudi Sodišče Evropske unije. S tem se je strinjal tudi nemški tožilec, a sklep Višjega regionalnega sodišča v Münchnu je odločil drugače. Zavrnjena je bila možnost, da bi zadevo odstopili Sodišču Evropske unije, prav tako ne vidijo zadržkov za dopustnost izročitve slovenskega državljana ZDA. Škorjančev zagovornik se je obrnil tudi na oblasti in politične predstavnike v Sloveniji, kjer prosi za pravno varstvo. Kot pravi, nemško sodišče o izročitvi odloča že štiri mesece, "zato upravičeno pričakujemo, da se bo Republika Slovenija čimprej in odločno postavila po robu nedopustnim pritiskom tretje države".

Potrebna bo vsebinska presoja

Za odziv smo prosili tudi ministrstvo za zunanje zadeve, ki je sporočilo, da ne bo komentiralo primera, in nas usmerilo na pravosodno ministrstvo. To je odgovorilo, "da nam glede konkretnega izročitvenega postopka, v katerem je pristojna odločiti Zvezna republika Nemčija, ne morejo podajati dodatnih pojasnil", in dodalo le, da komunikacija poteka med državo prosilko in zaprošeno državo, torej med ZDA in Nemčijo, "izjemo pa predstavlja situacija, ko zaprošena država državo državljanstva iskane osebe zaprosi za posredovanje določenih informacij, ki so potrebne za odločanje o izročitvi".

Pri branju sodbe nemškega sodišča je tudi jasno, da so v tej fazi odločali zgolj na "tehnični ravni" in presojali skladnost z mednarodnimi pogodbami in zavezami. To je le prvi korak, saj je izročitev možna le takrat, ko se uporabijo vsi pritožbeni postopki, ali pa se oseba strinja z izročitvijo. Škorjančevi zagovorniki bodo najverjetneje zahtevali vsebinsko presojo očitanih kaznivih dejanj, to pa bo nemška sodišča prisililo, da presodijo, ali so nova kazniva dejanja podobna prvotnim, zaradi katerih je Škorjanc že sedel. Eno od kaznivih dejanj, ki ga imajo ZDA v obtožnici, v Evropi ne obstaja, zato gre res za opredelitev novega kaznivega dejanja, a ker se sklicuje na iste vsebinske kršitve, bodo sodišča zdaj morala presojati, ali to spada pod pravilo ne bis in idem ali ne. 

Bo Slovenija vrgla puško v koruzo? 

Gotovo je samo eno, in sicer da bo Škorjanc v nemškem priporu verjetno še nekaj časa, saj vsebinsko odločanje poteka počasneje. Kaj bodo naredili Slovenija in ministrstva, da bi zaščitili svojega državljana? Prvi odzivi, ki smo jih dobili z ministrstev, so, kot je zapisano, medli, nejasni glede vloge Slovenije.

Kot poznamo v tujini, se za zaščito državljanov pogosto odzovejo predsedniki, vodje. Avstralske vlade se zelo pogosto zavzemajo, in to zelo javno, za reševanje svojih državljanov po drugih državah, kadar se soočajo s pravnimi posledicami svojih dejanj. Pri nas za zdaj trdijo, da to ni v njihovi pristojnosti, a vprašanje je, ali in kako bodo pomagali.