ZDA želijo emisije ogljika do leta 2030 zmanjšati za kar 52 odstotkov

Ameriški predsednik Joe Biden na virtualnem podnebnem vrhu, ki poteka danes in jutri, obljublja, da bodo ZDA do leta 2030 za polovico zmanjšale raven toplogrednih izpustov v primerjavi z letom 2005, so sporočili iz Bele hiše. Načrte za zmanjšanje izpustov za 46 odstotkov je danes sicer že napovedal japonski premier Jošihide Suga.

Na Bidnovo pobudo se je danes začel dvodnevni virtualni podnebni vrh, na katerega je ameriški predsednik povabil 40 voditeljev držav. ZDA je zavezal, da bodo do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za med 50 in 52 odstotkov, torej pod ravni iz leta 2005. Odstotek so določili po dolgih posvetovanjih z vladnimi agencijami, znanstveniki, predstavniki industrije, guvernerji, župani in raziskovalci okolja. Ta poteza poudarja zavezanost predsednika k reševanju podnebne krize in sledi njegovi zavezi k sodelovanju z drugimi državami pri iskanju skupnih rešitev za globalna vprašanja, poroča CNN.

Ko se je takratni predsednik Barack Obama leta 2015 prvič pridružil pariškemu podnebnemu sporazumu, se je zavezal, da bo do leta 2025 zmanjšal emisije za med 26 in 28 odstotkov, zaradi česar je nov cilj precej bolj ambiciozen. Neimenovani uradnik Bele hiše je dejal, da bo prav višji cilj ZDA dal "pomemben vzvod" pri prepričevanju drugih držav, da pred podnebnim vrhom v Glasgowu, ki bo letos, tudi same postanejo bolj ambiciozne.

Podrobnih načrtov, kako bi dosegli nov cilj, še niso razkrili

Biden pa vsaj za zdaj ne bo razkril načrta, s katerim naj bi ZDA dosegle svoj cilj. Znano je le, da naj bi vplival na več plasti gospodarstva. Med drugim naj bi se osredotočili na zmanjšanje izpustov metana, ki pomembno vpliva na segrevanje ozračja.

Uradniki so sicer opisali več različnih poti do cilja in dejali, da bo predsednikova delovna skupina za podnebje še v letošnjem letu objavila priporočila za posamezne sektorje o doseganju potrebnih zmanjšanj. "Doseganje tega cilja lahko zagotovimo na več načinov," je dan pred napovedjo dejal tudi visoki uradnik uprave.

Biden je med svoje prednostne naloge postavil tudi varovanje okolja, tako je bilo eno njegovih prvih dejanj, da je ZDA vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu, od katerega je odstopil njegov predhodnik Donald Trump.

Podnebni ukrepi bodo prinesli tudi nova delovna mesta

"V prihodnjih mesecih boste videli, da se bo uprava še naprej osredotočala na spodbujanje potrebnih ukrepov, ki bodo omogočili tudi nove priložnosti za zaposlitve," je dejal neimenovani visoki uradnik uprave. Na vrhu sodeluje kar nekaj članov Bidnovega kabineta, ki med drugim prevzemajo vlogo gostiteljev in govornikov na sejah ter bodo razpravljali o tem, kako se njihova vloga, oddelek ali agencija nanaša na vprašanja v zvezi s podnebno krizo.

Vrh se osredotoča na mobilizacijo financiranja javnega in zasebnega sektorja za doseganje ničnih emisij in "gradnjo odporne prihodnosti", je dejal vir CNN. ZDA nameravajo razpravljati tudi o vlaganju v inovacije, za kar uprava meni, da je ključnega pomena za ustvarjanje transformacijskih tehnologij za zmanjšanje emisij, hkrati pa ustvarja tudi nove gospodarske priložnosti.

"Upamo, da bodo druge države sledile ameriškemu vodstvu z dodatnimi napovedmi novih ciljev za spopadanje s krizo," je dejal tamkajšnji predstavnik uprave. "Na tem srečanju pričakujemo ukrepe. Iščemo ljudi, ki bodo napovedali ukrepe, dvignili ambicije in nakazali naslednje korake, ki jih nameravajo sprejeti za reševanje podnebnih težav," je še dejal.

Japonski premier pa je danes sporočil, da bo Japonska do leta 2030 skušala zmanjšati toplogredne izpuste za 46 odstotkov v primerjavi z letom 2013, do leta 2050 pa bi radi postali ogljično nevtralni.

Na vrhu med drugim sodeluje tudi kitajski predsednik Ši Džinping, ki bo imel po napovedih Pekinga pomemben govor. Kitajska je največja proizvajalka ogljikovega dioksida, sledijo ZDA, Indija in Rusija.

Evropska unija se je medtem v sredo zavzela, da bo do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov zmanjšala izpuste v primerjavi z letom 1990.

Velika Britanija si je za cilj postavila, da bo do leta 2035 zmanjšala izpuste za najmanj 78 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Britanski premier Boris Johnson bo predvidoma danes predstavil še bolj ambiciozen cilj, k temu pa pozval tudi druge države. "Če želimo ustaviti podnebne spremembe, potem mora biti to leto tisto, v katerem se resno lotimo tega," bo povedal glede na govor, ki ga je videla dpa.

Podnebni vrh voditeljev bo glede na pričakovanja poudaril nujnost in gospodarske ugodnosti odločnejšega ukrepanja, služil pa bo tudi kot pomemben mejnik na poti do Konference ZN o podnebnih spremembah (COP26), ki bo novembra v škotskem Glasgowu.

Znanstveniki poudarjajo nujnost omejitve segrevanja našega planeta do 1,5 stopinje Celzija, s čimer bi ustavili najhujše posledice podnebnih sprememb. To je ključni cilj Bidnovega podnebnega vrha in COP26. Nasprotniki ukrepov proti podnebnim spremembam, ki jih je največ prav v ZDA, svarijo, da bo to pripeljalo do izgube delovnih mest, a želijo odločevalci na vrhu izpostaviti, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Ukrepi naj bi namreč prinesli tehnološki napredek in dobro plačana nova delovna mesta.

Ameriški predsednik je na vrh med drugim povabil 17 članic Ekonomskega foruma o energiji in podnebju, ki ga vodijo ZDA. Te države so odgovorne za 80 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, obenem pa tudi za 80 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Na podnebni vrh je Biden povabil tudi ogrožene države in tiste, ki so se izkazale z inovativnimi pristopi k problemu. Sodelovali bodo tudi nekateri šefi velikih podjetij in predstavniki civilne družbe.