Bo po 20 letih o zmagovalcu znova odločilo vrhovno sodišče?

Manj kot mesec dni manjka do ameriških predsedniških volitev, a pandemija koronavirusne bolezni je razlog, da so številna vprašanja še vedno neodgovorjena, postopki, ki sicer vsake štiri leta potekajo utečeno, pa so letos pahnjeni v negotovost. 

Največje vprašanje preteklih dni je bilo, kako bo na volitve vplivalo dejstvo, da je bila koronavirusna bolezen potrjena pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, zaradi česar je v bolnišnici preživel nekaj dni. Čeprav je njegov zdravnik Sean Conley sporočil, da nima več nobenih simptomov bolezni covid-19 in tudi ni več kužen, Trump pa je v nedeljo z balkona Bele hiše nagovoril na stotine svojih privržencev ter s prvim javnim nastopom po okužbi naznanil vrnitev v predvolilno kampanjo, je dejstvo, da bo njegovo zdravstveno stanje v prihodnjih dneh pod drobnogledom. Trump je namreč v visoko rizični skupini, in če bi se mu stanje poslabšalo, bi to lahko imelo velik vpliv na volitve. 

Trumpov pozitiven rezultat na test je – pričakovano – sprožil ogromno špekulacij, kaj bi se lahko zgodilo z ameriško vlado, z volitvami in nasploh z ameriškim načinom soočanja s pandemijo, saj je Trump poznan po tem, da v svojih izjavah in nagovorih minimalizira nevarnost te bolezni, ki jo označuje za "kitajski virus", republikanci pa na svojih shodih – v nasprotju z demokrati – tudi redko nosijo zaščitne maske. 

Bo pandemija vzrok za rekordno število volivcev?

Pandemija je sicer na letošnjih ameriških predsedniških volitvah že terjala precejšnji davek. Tako republikanske kot demokratske konvencije potekajo brez običajnih množičnih zborovanj na tisoče podpornikov in novinarjev po svetu. Poleg tega je Trump zavrnil drugo javno soočenje s tekmecem Joejem Bidnom, ki bi zaradi njegove okužbe jutri moralo potekati virtualno, češ da ne bo zapravljal časa za "sedenje pred računalnikom".  Zaradi zaskrbljenosti pred širjenjem novega koronavirusa pa se ameriške zvezne države trudijo, da bi čim več ljudem omogočile glasovanje po pošti. Številne med njimi tovrsten način glasovanja omogočajo že več let in ne poročajo o večjih težavah. Letos pa je več kot 25 zveznih držav razširilo in poenostavilo možnosti za glasovanje po pošti in pričakuje se, da bo na tak način glasovalo rekordno število volivcev, po nekaterih podatkih okoli 40 odstotkov.

Na začetku tega tedna je Michael McDonald z univerze na Floridi, ki upravlja Projekt ameriških volitev (The United States Election Project), napovedal, da bo na volitvah glasovalo rekordnih 150 milijonov ljudi (65 % prebivalstva ZDA), kar bi predstavljalo največji odstotek v zadnjih stotih letih. Podatki omenjenega projekta kažejo tudi, da je svoje glasove letos predčasno oddalo že več kot devet milijonov ljudi v 30 zveznih državah. Znano je, da so glasovanju po pošti bolj naklonjeni demokrati, saj jih je glasovalo dvakrat več kot republikancev. 

Že zdaj je torej jasno, da se bodo tokratne ameriške predsedniške volitve v zgodovino zapisale kot ene najbolj neobičajnih predsedniških tekem. 

Trump predlagal preložitev volitev, a to se še nikoli v zgodovini ni zgodilo

Kljub številnim negotovostim pa obstajajo določena pravila, ki so zapisana v ustavo in se kot taka ne morejo spreminjati. Na primer: predsedniške volitve v skladu z zakonodajo potekajo vsaka štiri leta, in sicer v torek, ki sledi prvemu ponedeljku novembra. Letos ta datum pade na torek, 3. novembra. Da bi ta datum prestavili, je Trump že julija predlagal na Twitterju, z argumentom, da bi množično glasovanje po pošti lahko prineslo volilne prevare in netočne izide. 

Datum volitev ni zapisan v ameriško ustavo, tako da bi jih tehnično res lahko odložili, a ustava določa datum inavguracije novo izvoljenega predsednika januarja, zgodovina pa nas uči, da ZDA niso še nikoli prestavile predsedniških volitev. Tisti, ki bi lahko spremenil datum, je predstavniški dom ameriškega kongresa, a ker imajo v njem večino demokrati, ta možnost ne pride v poštev.

Da volitve 3. novembra vsekakor bodo, meni tudi poznavalec ameriške politike in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Bogomil Ferila. "Datum volitev je fiksen. Republikanci so, če se spomnite, že pred meseci skušali prestaviti datum volitev na januar, ampak to po ameriški ustavi ni mogoče," je povedal za našo spletno stran. Bodo pa zapleti zaradi okužbe po njegovem mnenju najverjetneje še dodatno prispevali k pravni zmedi po volitvah: "Trump je že večkrat nakazal, da če ne bo izvoljen, bo problematiziral volitve bodisi na vrhovnem sodišču bodisi v predstavniškem domu – to sta instituciji, ki sta pristojni za razreševanje sporov na predsedniških volitvah," je izpostavil. 

Do volitev bo že imel na svoji strani zanesljivo konservativno večino vrhovnega sodišča ZDA in pričakuje, da bo to v primeru sporov odločilo tako kot leta 2000, ko je prekinilo ponovno preštevanje glasovnic na Floridi in omogočilo zmago republikancu Georgeu Bushu mlajšemu, čeprav je demokrat Al Gore dobil več kot pol milijona glasov volivcev več od Busha po vseh ZDA.

Biden je že aprila napovedal, da bo Trump skušal preložiti volitve, julija pa je dejal, da bo skušal ukrasti volitve posredno z napadi na glasovanje po pošti. Tudi nekdanja demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je svojemu nasledniku položila na dušo, naj ne prizna poraza, če bo izid volitev tesen, ker bo menda Trump skušal ukrasti volitve z napadi na glasovanje po pošti. Al Gore pa je celo namignil, da bo Trumpa, če se bo oklepal oblasti, morala odstraniti iz Bele hiše vojska. 

Je glasovanje po pošti res tako sporno, kot trdi Trump?

Kot je znano, Trump po dolgem in počez seje dvome o poštenosti volitev po pošti, čeprav se je tega v preteklosti posluževal tudi sam, in trdi, da gre za prevaro, ki bo koristila demokratom. Po njegovem mnenju je tovrstno glasovanje neustavno, nezakonito, nevarno, saj "demokrati pošiljajo na milijone glasovnic naokrog" in bodo "tisoči in tisoči sedeli v dnevni sobi in podpisovali glasovnice vsepovprek". "To bo velika blamaža za ZDA," je med drugim zapisal.

A za njegove trditve, razen posameznih incidentov z glasovnicami, o katerih poročajo iz različnih zveznih držav, ni nobenih dokazov, pravijo strokovnjaki. "Na sodobnih ameriških volitvah so goljufije volivcev skoraj nične," je povedal Lawrence Norden, direktor programa za volilne reforme na pravosodnem centru Brennan na univerzi v New Yorku. "Bolj verjetno je, da bo človeka udarila strela, kot da bo zagrešil goljufijo. Pa predpostavimo, zavoljo argumenta, da strela res udari. Celo v izjemnem primeru, da bi nekdo res poskusil storiti kaj takega, bi ga pri tem ujeli," je dodal. Bolj kot goljufanje volivcev so zaskrbljujoče neveljavne glasovnice, poudarjajo strokovnjaki. Kot pojasnjuje David Becker, izvršni direktor Centra za volilne inovacije in raziskave, imajo glasovnice, ki so ročno izpolnjene, višjo stopnjo napak, in to je tisto, kar povzroča težave pri štetju glasov oz. lahko je lahko odločilno pri tesnem izidu. 

Kdaj bo znan zmagovalec?

Težava, ki jo po mnenju analitikov zaradi glasovanja po pošti gre pričakovati, pa je, da zmagovalec volitev ne bo znan na volilni večer, pač pa bo trajalo več dni ali celo tednov, preden bo znan izid, saj štetje glasovnic po pošti traja dlje časa. 

Posamezne zvezne države imajo namreč različna pravila, do kdaj oddane glasovnice so še veljavne ali do kdaj morajo prispeti po pošti, da se jih upošteva. V nekaterih državah so glasovnice veljavne tudi, če prispejo v dneh po volitvah, če je le iz znamke razvidno, da so bile oddane pred volitvami. In medtem ko nekatere države glasove po pošti lahko preštevajo sproti, v drugih  – tudi Wisconsinu in Pensilvaniji, ki veljata za "pomembni bojišči" – to ni dovoljeno vse do volilnega dne. Številne glasovnice bi tako lahko prispele prepozno, razglasitev zmagovalca pa bi se po nekaterih napovedih lahko zavlekla do konca novembra. Eden od scenarijev, ki ga napovedujejo poznavalci, je t. i. "modri val", ko bi na koncu volilnega dne vodil Trump, glasovnice po pošti pa bi izid spremenile v prid Bidna. 

Kdo skrbi za potek volitev? 

V ZDA se vse volitve, celo tiste za opravljanje funkcije na zvezni ravni, izvajajo lokalno. Za organizacijo in izvajanje je zadolženih na tisoče administratorjev – običajno gre za javne uslužbence. Med njihove naloge sodi določanje točnih datumov volitev, potrjevanje primernosti kandidatov, registracija volilnih upravičencev in priprava volilnih imenikov, izbira glasovalne opreme, oblikovanje glasovnic, organizacija skupine ljudi za vodenje glasovanja na dan volitev, tabeliranje glasov in potrjevanje rezultatov, pojasnjujejo na ameriškem veleposlaništvu.

Volilni administratorji morajo zagotoviti, da je vsak volilni upravičenec, ki želi glasovati, vpisan v volilni imenik. Prav tako morajo iz imenika izločiti tiste, ki niso ustrezni. Ko se na volišču zglasi nekdo, ki ga ni v volilnem imeniku, mu uradniki izročijo začasno glasovnico, da zabeležijo njegov glas. Šele ko se preveri primernost te osebe, se glas tudi šteje. Volilni administratorji morajo oblikovati glasovnice za vsake volitve. Zagotoviti morajo, da so na njih navedeni vsi potrjeni kandidati in da je tekst v povezavi z zadevo, o kateri se odloča, pravilno formuliran. Prizadevati si morajo, da so glasovnice oblikovane čim bolj preprosto in jasno. 

Za obliko glasovnic nacionalni standard ni predpisan, toda zvezna zakonodaja zahteva, da administratorji glasovnice zagotovijo v več jezikih, če odstotek prebivalstva v kraju njihove pristojnosti ne govori angleščine kot prvega jezika. Tam, kjer so glasovnice nadomestile glasovalne naprave, so lokalni administratorji odgovorni za njihovo izbiro in vzdrževanje. Lokalni uslužbenci pa morajo prav tako izbrati in usposobiti veliko število ljudi, ki na dan volitev delajo 10 do 15 ur.

Kdo lahko voli in kdo nima volilne pravice? 

Ko je bil leta 1789 George Washington izvoljen kot prvi predsednik ZDA, je lahko glasovalo le šest odstotkov prebivalstva. V večini izmed prvotnih 13 držav so imeli volilno pravico le moški lastniki zemljišč, starejši od 21 let. Danes ameriška ustava zagotavlja, da lahko vsi državljani ZDA, ki so starejši od 18 let, glasujejo na zveznih, državnih in lokalnih volitvah. 

Ker ne obstaja imenik volilnih upravičencev na federalni ravni, tega ustvarijo tako, da državljane pozovejo k vpisu, s čimer se preprečuje goljufanje. V preteklosti so se uporabljali selektivni postopki vpisovanja v imenik, s čimer so nekaterim državljanom – najbolj opazno Afroameričanom na jugu – onemogočali volitve. Danes pa Zakon o volilnih pravicah preprečuje tovrstne diskriminatorne prakse. 

Vsaka zvezna država določa svoje vpisne pogoje, ponekod so ti postopki precej zapleteni. Državljani, ki se preselijo, so se dolžni ponovno vpisati v kraju svojega novega prebivališča. Leta 1993 je omenjeni zakon državljanom omogočil, da se vpišejo kot volivci, ko obnovijo svoje vozniško dovoljenje. Nekatere zvezne države volivcem dovoljujejo, da se vpišejo na dan volitev, druge pa so sprejele zakone, ki zahtevajo identifikacijo na podlagi dokumenta in ki odpravljajo možnost vpisa na dan volitev.

Medtem pa je volilna pravica odvzeta skoraj petim milijonom obsojencev. Odvzem volilne pravice se sicer med posameznimi zveznimi državami razlikuje – kar 48 držav jim to pravico krati na tak ali drugačen način (pravice nimajo med prestajanjem zaporne kazni ali še določeno obdobje za tem), le zvezni državi Maine in Vermont omejitev zanje nimata. V Iowi, Kentuckyju in Virginiji je volilna pravica osebam, ki so bile obsojene, odvzeta celo za vse življenje. Po podatkih projekta Sentencing project je tako ob volilno pravico eden od 13 Afroameričanov v primerjavi z enim od 56 volivcev, ki niso temnopolti. Kljub temu da so ameriški državljani, na predsedniških volitvah prav tako nimajo pravice voliti prebivalci ameriških prekomorskih teritorijev – Portorika, Guama, ameriških Deviških otokov in ameriške Samoe.

Vsaka zvezna država po svoje odloča, kako se izvajajo volitve 

Odkar volitve izvajajo lokalne oblasti in ne enotni nacionalni organ, imajo lahko različni kraji – celo v isti zvezni državi – različne oblike volišč in uporabljajo različno volilno tehnologijo. Danes le malo volivcev oddaja papirne glasovnice in jih označuje s križcem ob imenu kandidata, saj mnogo krajev uporablja optične sisteme, ki mehansko berejo papirne glasovnice, na katerih volivci zapolnijo krožce ali povezujejo črte. Drugi še vedno uporabljajo zelo različne mehanske glasovalne naprave. V zadnjih letih so številne zvezne države sprejele postopke, s pomočjo katerih so glasovnice na voljo volivcem pred volitvami. Ta trend se je začel z določbami za glasovnice za odsotne, ki se izdajo volivcem, ki predvidijo, da jih na dan volitev ne bo doma oziroma na njihovem volišču. Nekatere zvezne države in lokalne oblasti so to določbo postopoma liberalizirale in tako državljanom omogočile, da se vpišejo kot "stalno odsotni volivci", ki zdaj rutinsko prejemajo glasovnice s pošto na dom. 

Dve zvezni državi – Oregon in Washington – izvajata volitve v celoti po pošti. Odsotni volivci običajno pošljejo svoje izpolnjene glasovnice po pošti. Nekatere zvezne države svojim državljanom omogočajo, da glasujejo tudi do tri tedne pred volitvami s pomočjo glasovalnih naprav v nakupovalnih središčih in na drugih javnih mestih. Državljani lahko svoje glasove tako oddajo takrat, ko jim to najbolj ustreza. 

Predčasno glasovanje pa ne vpliva na izide volitev, kajti četudi državljani glasujejo predčasno, njihovi glasovi niso prešteti, dokler se zvečer na dan volitev ne zaprejo volišča. To preprečuje, da bi uradne informacije o tem, kateri kandidat ima prednost in kateri zaostaja, prišle v javnost, kar bi lahko vplivalo na volivce, ki z glasovanjem čakajo na dan volitev. Stvar, ki je skupna vsem krajem ZDA, je ta, da nobeni glasovi niso uradno razvrščeni v preglednice in objavljeni, dokler se ne zaprejo volišča. Čeprav televizijske mreže ZDA pogosto izvajajo skupne ankete na izhodu volišč z ljudmi, ki so pravkar glasovali na nacionalnih volitvah, pa je bila ta praksa zadnja leta predmet mnogih preiskav. 

Sistem 'zmagovalec pobere vse' 

Največ prejetih glasov na ameriških volitvah pa ne pomeni nujno tudi zmage. V ZDA namreč volivci niso tisti, ki neposredno izbirajo predsednika, pač pa so to elektorji, ki jih izbirajo državna zakonodajna telesa. Škarje in platno ima v rokah elektorski kolidž. V večini zveznih držav elektorji oddajo svoje glasove tako, kakor je glasovala večina volivcev v njihovi zvezni državi, ni pa to obvezno. Vsaka zvezna država ima takšno število elektorjev, kot je njenih članov v predstavniškem domu – to je določeno s popisom prebivalstva plus dva senatorja. Največ, 55, jih ima Kalifornija, po zgolj tri pa najmanj poseljene Severna Dakota, Wyoming in Aljaska. Okrožje Kolumbija, ki ni zvezna država in nima volilnega predstavnika v kongresu, ima tri elektorske glasove. 

V elektorskem kolidžu je 538 elektorjev, za zmago na predsedniških volitvah pa je potrebnih 270 elektorskih glasov. Večina zveznih držav odda glasove na podlagi gesla "zmagovalec pobere vse", kar pomeni, da predsedniška glasovnica, ki dobi največ glasov, prejme vse elektorske glasove tiste zvezne države. Posledica sistema "zmagovalec pobere vse" je ta, da lahko kandidat dobi na nacionalni ravni večino glasov, vendar na volitvah izgubi. 

Večina izidov volitev v ZDA ni posebno tesnih, toda včasih se zgodi, da kandidat zmago doseže s tesnim volilnim izidom. Tedaj izide izpodbijajo, glasove pa ponovno preštejejo. To se je, kot že omenjeno, pripetilo v delih Floride leta 2000, ko je zmaga na koncu, po odločitvi vrhovnega sodišča, pripadla Georgeu Bushu mlajšemu.