Zdravniška zbornica je na svoji spletni strani delila odziv družinske zdravnice Tanje Šeligo Drame na objavo podatkov ZZZS. "Čeprav se v službi neskončno trudim, da pacient ne bi bil samo številka, obstajajo inštitucije, ki na vsak način želijo prikazati, da pacienti to so. Da je vse, kar je pomembno pri mojem delu, številka. Ko sem pogledala, koliko naj bi v zadnjih mesecih po slavni objavljeni statistiki naredila, sem se morala naprej usesti in zadihati," je uvodoma zapisala zdravnica.
V nadaljevanju je pojasnila, da lahko ena obravnava pri zdravniku pomeni poslan recept za lekadol, kontrolni pregled po hospitalizaciji, pregled jemanja terapije, predpis manjkajočih zdravil, laboratorijska kontrola vnetnih parametrov, predpis antibiotika, predpis postelje, predpis plenic, delovni nalog za patronažo za prevoz, konziliarni klic infektologa, pregled v informacijski hrbtenici glede starih laboratorijskih izvidov na sekundarni ravni ali pa napotitev k dermatologu. "Prvo obravnavo rešiš v 15 sekundah, za drugo rabiš pol ure, ni fiktivna, je iz ponedeljkove ambulante. V očeh objavljene statistike pa je oboje ena obravnava. Če smo pri količnikih, je prvi količnik 1,5, drugi pa okoli 3. Torej 15 sekund krat dva ni pol ure. Neprimerljivo po obravnavah in količinah," je pojasnila.
150 obravnav v enem dnevu in 40 obravnav v drugem dnevu je primerljivo "kot dan in noč, kot jabolko in hruška", pravi. Kot dodaja, je 7. marca po javno dostopni statistiki naredila samo eno obravnavo, ker statistika upošteva le star program promedica. Zjutraj je pregledala "družinskega pacienta" na podlagi svoje dobre volje pred pričetkom specialističnega programa, medtem ko je 70 pacientov pregledala v novem programu v specialistični antikoagulantni ambulanti. "No, te so pozabili upoštevati. Da sploh ne omenjamo drugih strok medicine, ki nimajo samo ambulantnega dela, tudi tisto delo je pozabljeno."
6. marca je opravila 55 obravnav, a kot poudarja, manjka drobni tisk, saj je tisti dan delala samo štiri ure. Pri tem je v ambulanti v štirih urah pregledala 35 oseb. "Kje v statistiki so naša vikend dežurstva, ko pogledamo med 50 do 80 ljudi fizično in potrebujemo še dva dni, da zadihamo? Delamo na več deloviščih, ne samo v eni ambulanti, vsako delovišče je svoja specifika."
'Nismo roboti'
Zdravnica poudarja, da želi delati kvalitetno, primerjave številk med izvajalci pa so po njeni oceni zavajajoče, ker so vzete iz konteksta. Z večanjem števila obravnav se povečuje tudi verjetnost napak, obravnave pa so bolj površne, še opozarja. "Nismo roboti."
Ker primanjkuje terminov, skuša urediti pet težav istega pacienta v eni obravnavi, da bi mu prihranila naslednje štiri obiske, pove zdravnica. Pri določenih izvajalcih pa se zagovarja: en obisk, ena težava. "Lahko naredim vse danes in imam en obisk ter zadovoljnega pacienta, ker smo rešili vse "samo še tole", lahko pa imam tri obiske za statistiko in utrujenega pacienta, ki si tri dni zapored ureja prevoz na preglede."
Zdravnica se sprašuje, kako so lahko javno objavljene številke brez konteksta. "Kot bi kupovali moder avto za 30 tisoč evrov ali rdečega za 25 tisoč. Bi bili zgolj s temi objavljenimi podatki zadovoljni in bi se odločili za nakup?"
"Ne vem čisto točno, kaj je namen. Da delamo več na tako že veliko podlage, da tekmujemo med seboj? Da si pacienti izberejo osebnega zdravnika glede na to, kako hitro je zmožen klikati? Ker nam več pomeni čas s pacientom kot vse naklikane šifre, ki bi jih morali vnesti za statistiko?"
Medicina ni statistika in ni številka, temveč umetnost, še zaključi družinska zdravnica.