'Če ne želimo skupaj umirati v vojnah, se moramo naučiti živeti v miru'

Minilo bo 75 let, odkar so predstavniki 50 držav v San Franciscu podpisali Ustanovno listino Združenih narodov. S tem je bila ustanovljena svetovna organizacija, ki se na eni strani ukvarja predvsem z vprašanji mednarodnega miru in varnosti, na drugi strani pa s spektrom drugih aktivnosti sodelovanja med državami, od gospodarskih do socialnih. Združeni narodi so praktično vse letošnje leto posvetili 75. obletnici ustanovitve. Ta ima več datumov in eden od njih je 26. junij 1945, ko so predstavniki 50 držav v San Franciscu podpirali Ustanovno listino ZN.

Organizacija Združenih narodov je nadomestila Društvo narodov, ki so ga države sveta ustanovile leta 1920 po prvi svetovni vojni. A Društvo narodov se je izkazalo za brezzobega tigra, ki po nekaj manj kot 20 letih delovanja ni bilo sposobno preprečiti druge svetovne vojne. Potreba po novi mednarodni organizaciji se je omenjala že v času druge svetovne vojne. Podlaga je bila Atlantska listina predsednika ZDA Franklina Roosevelta in britanskega premierja Winstona Churchilla, ki sta avgusta 1941 izrisala vojne cilje obeh držav.

Na začetku leta 1942 so potem Roosevelt, Churchill ter predstavnika Sovjetske zveze Maxim Litvinov in Kitajske T. V. Soong podpisali Deklaracijo ZN, ki se ji je že 2. januarja istega leta pridružilo še 22 držav. Po nekaj mesecih načrtovanj se je 25. aprila 1945 v San Franciscu začela Konferenca ZN o mednarodni organizaciji, kjer je sodelovalo 50 držav, ki so sestavile osnutek Ustanovne listine ZN.

Ta je določila ustroj nove svetovne organizacije in tudi mednarodne ureditve, po kateri vojna kot sredstvo za doseganje političnih in drugih ciljev ni dovoljena, razen v samoobrambi. Vzpostavila je Varnostni svet ZN, ki razpravlja o grožnjah mednarodnem miru in varnosti in lahko zavezujoče ukrepa proti državam, ki so vir teh groženj. Ustanovna listina pa je vzpostavila tudi razvejan okvir za sistem sodelovanja med državami na gospodarskem, socialnem, kulturnem in drugih področjih, predvsem s ciljem, da bi tako povezali narode med seboj, da se vojne ne bi več izplačale.

Ustanovno listino so predstavniki 50 držav podpisali 26. junija 1945. Med njimi je bila tudi tedanja Jugoslavija. Ob podpisu listine so zbrane nagovorili svetovni voditelji, med njimi tudi takratni ameriški predsednik Harry S. Thruman. "Če ne želimo skupaj umirati v vojnah, se moramo naučiti živeti v miru," je nagovoril zbrane.

 V veljavo pa je Ustanovna listina stopila 24. oktobra 1945, ko jo je ratificiralo vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN - ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kitajska ter večina preostalih podpisnic. Prvo zasedanje Generalne skupščine ZN se je začelo 10. januarja 1946 v Londonu in 2. februarja je bil izvoljen prvi generalni sekretar, Norvežan Trygve Lie.

Od mesnice do palače

Prva Generalna skupščina je med drugim sklenila, da bo sedež ZN v New Yorku in septembra leta 1948 so se začela gradbena dela za palačo narodov na kraju nekdanje mesnice v Zalivu želv na Manhattnu, ki jo je ZN podaril bogataš John D. Rockefeller mlajši. Palača narodov je bila pripravljena za vselitev 9. oktobra 1952.

ZN 75. obletnico slavijo z dialogom UN75, ki je v bistvu svetovna anketa, med katero lahko prebivalci sveta pomagajo oblikovati prioritete za mednarodno sodelovanje. Rezultate bodo svetovni voditelji dobili septembra, vendar zaradi pandemije koronavirusa na daljavo in ne v New Yorku, kamor jih letos ne bo na otvoritveno zasedanje 75. Generalne skupščine.

Sedanji generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred pandemijo nameraval rezultate ankete predložiti voditeljem 193. držav članic ZN v živo 21. septembra v New Yorku.