Že mesece razglašena za mrtvo, a z naprav jo bodo odklopili šele, ko rodi

Noseča 30-letna Adriana Smith je na napravah, ki jo ohranjajo pri "življenju", priklopljena že tri mesece, četudi so jo zdravniki že pred meseci razglasili za možgansko mrtvo. Svojci njenega trupla namreč ne morejo prevzeti in pokopati, ker je bila Smithova v času možganske smrti noseča dva meseca.

Stroga zakonodaja ameriške zvezne države Georgia namreč določa, da splava ni mogoče opraviti po tem, ko je mogoče pri plodu zaznati srčni utrip. Na napravah bo morala tako ostati priklopljena, dokler otrok ne bo pripravljen na porod, piše Guardian.

Ker je do roka poroda še več kot tri mesece, bi bila lahko to ena najdaljših tovrstnih nosečnosti. Družina 30-letnice pa je razburjena, ker zakon sorodnikom ne dovoljuje možnosti odločanja o tem, ali naj pokojno ohranijo na aparatih do rojstva otroka ali ne.

"Lahko le iz dneva v dan podoživljajo travmo, plačujejo drage zdravstvene stroške in živijo v krutem zavedanju, da ne morejo narediti koraka naprej," pravi tudi izvršna direktorica organizacije SisterSong Monica Simpson, ki izpodbija državni zakon o splavu.

Otrok poroda morda ne bo preživel, morda se bo rodil z zdravstvenimi težavami

Njena mama April Newkirk je za televizijsko postajo WXIA v Atlanti povedala, da je imela njena hči pred smrtjo močne glavobole, zaradi česar je tudi odšla v bolnišnico Northside v Atlanti. Tam so ji predpisali zdravila ter jo nato odpustili. Naslednje jutro je partnerja 30-letnice prebudilo njeno glasno hlastanje za zrakom. Nemudoma je poklical reševalce, v bolnišnici pa so kasneje ugotovili, da ima v možganih krvne strdke. Takrat so jo razglasili za možgansko oz. pravno mrtvo.

Smithova je trenutno noseča 21 tednov, a odstranitev naprav bi najverjetneje njen plod ubila. Zdravniki so njeni družini pojasnili, da ženske zaradi nosečnosti ne morejo odstraniti z naprav, ki omogočajo njeno dihanje, prav zaradi prepovedi splava, čeprav so po besedah Newkirkove zaskrbljeni, saj so zaznali tekočino v možganih plodu. To pa bi lahko ogrozilo tudi njegovo zdravje. "Morda bo slep, morda ne bo mogel hoditi, morda sploh ne bo preživel poroda," je dejala.

Gre za zadnjega od primerov, ki so posledica prepovedi splava, uvedene v nekaterih zveznih državah, odkar je ameriško vrhovno sodišče leta 2022 razveljavilo pravice, ki jih je zagotavljala zgodovinska sodba Roe proti Wade.

Zakon, ki prepoveduje splav po tem, ko se pri plodu pojavi srčni utrip, je bil sprejet že leta 2019, vendar pa ni bil v veljavi, dokler sodniki niso razveljavili precedenčne sodbe. Danes prepoved splava v vseh fazah nosečnosti uveljavlja kar 12 zveznih držav, tri druge države, med katerimi je tudi Georgia, pa splav prepovedujejo po šestem tednu nosečnosti.

Si bolnišnica pravilno razlaga zakonodajo?

Prepoved v Georgii ima sicer izjemo, in sicer če je splav potreben za ohranitev življenja ženske, kar v primeru Smithove ne velja. Lois Shepherd, bioetičarka in profesorica prava na Univerzi v Virginiji, sicer dvomi, da je vzdrževanje življenja v tem primeru zakonsko obvezno.

Republikanski senator iz Georgie Ed Setzler je medtem dejal, da podpira razlago, ki jo je uporabila bolnišnica Emory. "Prav je, da bolnišnica stori vse, kar je v njeni moči, da reši otrokovo življenje," je dejal ter dodal, da slednje poudari vrednot "nedolžnega človeškega življenja". Dodaja tudi, da lahko družina Smithove njenega otroka obdrži ali pa ga da v posvojitev.

Da gre za izjemno zapelteno situacijo tako z etičnega kot z medicinskega vidika je poudaril tudi zdravnik Vincenzo Berghella na univerzi Thomas Jefferson v Filadelfiji, sice soavtor študije iz leta 2021, v kateri so pregledali pretekle medicinske primere, ko so nosečnost ženske podaljšali, čeprav so jo razglasili za možgansko mrtvo. V 27 od 35 primerov so bili otroci živorojeni in povečini razglašeni za zdrave.

A je ob tem tudi sam opozoril, da so bile ženske v teh primerih že v precej višjih mesecih nosečnosti. V 35 primerih, ki jih je preučeval, je zdravnikom uspelo nosečnost podaljšati v povprečju zgolj za sedem tednov (manj kot dva meseca), preden so bili prisiljeni posredovati, piše AP News.

Razmere sicer spominjajo na primer v Teksasu pred več kot desetletjem, ko je ženska po možganski smrti zaradi nosečnosti ostala priključena na aparatih za vzdrževanj življenja približno dva meseca. Sodnik je takrat razsodil, da je bolnišnica napačno razlagala državno zakonodajo in da so bili aparati izklopljeni.

Da gre za podoben scenarij, kot je prikazan v seriji Deklina zgodba, so medtem opozorili številni na spletu. Serija prikazuje distopično prihodnost, v kateri so ženske prisiljene živeti kot priležnice pod fundamentalistično teokratično diktaturo. V eni od epizod sicer možgansko mrtvo žensko ohranjajo pri "življenju", dokler otrok ni dovolj razvit za porod.