Že osem milijard nas je, a način življenja je bolj pomemben od številčnosti

Zemlja ima tako trikrat več prebivalcev kot leta 1950, ko je na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi. Po ocenah ZN bo prebivalstvo v prihodnjih desetletjih še naraščalo, a počasneje kot doslej in različno glede na regije. Ob upoštevanju zviševanja pričakovane življenjske dobe ter števila ljudi v rodni dobi bo leta 2030 na Zemlji živelo okoli 8,5 milijarde ljudi, leta 2050 9,7 milijarde, v 80. letih tega stoletja bo svetovno prebivalstvo doseglo vrhunec z okoli 10,4 milijarde ljudi, nato pa bo število začelo upadati.

Strokovnjaki: Osredotočiti bi se morali na pretirano izkoriščanje naravnih virov 

"Osem milijard ljudi je mejnik za človeštvo," je dejala vodja Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Natalia Kanem. Ob tem je pozdravila zvišanje pričakovane življenjske dobe ter upad smrti mater in otrok. Se pa zaveda, da trenutka, ko bo na Zemlji osem milijard ljudi, ne bodo vsi proslavili. "Nekatere skrbi, da je naš svet prenaseljen. A poudarjam, da golo število ljudi ni razlog za strah," je dejala vodja UNFPA Kanem.

Tudi drugi strokovnjaki opozarjajo, da bi se namesto na strah pred prenaseljenostjo morali osredotočiti na pretirano izkoriščanje naravnih virov s strani najbogatejših Zemljanov. Joel Cohen iz laboratorija za prebivalstvo na newyorški univerzi Rockefeller je dejal, da je pri vprašanju, koliko ljudi prenese Zemlja, treba upoštevati naravne omejitve in odločitve ljudi.

Ljudje s svojimi odločitvami smo po njegovem mnenju krivi, da človeštvo porablja precej več naravnih virov, kot so gozdovi in prst, kot jih planet vsako leto lahko nadomesti. Zaradi prevelike porabe fosilnih goriv in posledičnih izpustov ogljikovega dioksida se ozračje segreva.

"Neumni smo. Ne gledamo naprej. Smo pohlepni."

Najnovejše poročilo ZN o podnebju rast prebivalstva omenja kot enega od vzrokov za povečanje izpustov toplogrednih plinov, je a manj pomemben kot gospodarska rast. "Neumni smo. Ne gledamo naprej. Smo pohlepni. Ne uporabljamo informacij, ki so nam na voljo. Tu je težava z odločitvami," je dejal Cohen.

"Naš vpliv na planet je precej bolj odvisen od našega načina življenja kot od naše številčnosti," je ocenila tudi raziskovalka na think-tanku Wilson Center v Washingtonu Jennifer Sciubba. "Leno in škodljivo je, da stalno izpostavljamo prenaseljenost," je dejala in menila, da bogatejši, ki največ trošijo, s tem krivdo za težave planeta valijo na države v razvoju z najvišjo rastjo prebivalstva.

Po podatkih organizacij Global Footprint Network in WWF bi, če bi živeli kot poprečen državljan Indije, letno potrebovali zmogljivosti 0,8 Zemlje, če bi vsi živeli kot državljan ZDA, pa zmogljivosti petih Zemelj.

Cohen pa je izpostavil, da trenutno sicer proizvedemo dovolj hrane za osem milijard ljudi, a je na svetu še vedno 800 milijonov ljudi kronično podhranjenih. S konceptom "preveč nas je" se izognemo težjemu problemu, ki je, ali uporabljamo vse naše znanje za to, da bi bili ljudje tako zdravi, učinkoviti, veseli, mirni in napredni, kot so lahko, je menil.

Rodnost po svetu v povprečju sicer že nekaj časa upada

Eno od najbolj zapletenih vprašanj glede števila prebivalcev je, kako nadzorovati rodnost in pri tem upoštevati pravice žensk. Nevladna organizacija Project Drawdown izobraževanje in načrtovanje družine omenja med stotimi rešitvami za ustavitev segrevanja ozračja.

Rodnost po svetu v povprečju sicer že nekaj časa upada. Medtem ko je leta 1950 ženska v povprečju rodila pet otrok, je bila stopnja rodnosti lani 2,3, do leta 2050 pa bo glede na projekcije upadla na 2,1. "Dosegli smo stopnjo, ko večina ljudi živi v državi, kjer je stopnja rodnosti nižja od tiste za obnovo prebivalstva," je dejala Rachel Snow iz UNFPA.

Manjša rodnost botruje tudi počasnejši rasti števila prebivalcev. Najvišja 2,1-odstotna, je bila med letoma 1962 in 1965, leta 2020 je znašala že manj kot odstotek, do leta 2050 naj bi padla na 0,5 odstotka na leto.

K rasti števila prebivalstva po drugi strani bistveno prispeva podaljševanje pričakovane življenjske dobe. Ta je leta 2019 znašala 72,8 leta, devet let več kot leta 1990. Po napovedih ZN se bo povprečna življenjska doba do leta 2050 zvišala na 77,2 leta.

Zaradi višje življenjske dobe in manjše rodnosti bo prebivalstvo na Zemlji vse starejše. Trenutno je okoli desetina vsega svetovnega prebivalstva starejšega od 65 let, leta 2050 naj bi bilo starejših od 65 let že 16 odstotkov Zemljanov.

Največ prebivalcev bo imela Indija, ne več Kitajska

Po svetu so sicer velike razlike glede na regije. ZN ocenjujejo, da bo k rasti prebivalstva do leta 2050 največ prispevalo osem držav: DR Kongo, Egipt, Etiopija, Indija, Nigerija, Pakistan, Filipini in Tanzanija.

Indija bo že prihodnje leto po ocenah prehitela Kitajsko kot državo z največ prebivalci. Trenutno je na Kitajskem okoli 1,4 milijarde ljudi, v Indiji nekoliko manj, a bo Indija kmalu prehitela severno sosedo, kjer bo število prebivalcev nato začelo upadati, tako da jih bo do leta 2050 še 1,3 milijarde, do konca stoletja pa le okoli 800 milijonov. V Indiji naj bi po drugi strani število prebivalcev do leta 2050 naraslo na 1,7 milijarde.