Zelena luč parlamenta: Od leta 2035 konec motorjev na notranje izgorevanje

Uredba, ki so jo evropski poslanci potrdili s 340 glasovi za in 279 proti, med drugim vključuje metodologijo za ocenjevanje in poročanje o izpustih ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se prodajajo na trgu EU. Najpozneje do leta 2025 jo bo pripravila komisija, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi. 

Do decembra 2026 bo komisija spremljala tudi vrzel med mejnimi vrednostmi izpustov ter podatki o dejanski porabi goriva in energije, poročala o metodologiji za prilagajanje specifičnih izpustov ogljikovega dioksida ter predlagala primerne nadaljnje ukrepe.

Uredba prav tako predvideva možnost izjem za manjše proizvajalce, a le v prehodnem obdobju do leta 2035. Kriterij je največ 10.000 avtomobilov ali največ 22.000 lahkih gospodarskih vozil v koledarskem letu.

Evropska komisija bo od konca leta 2025 vsaki dve leti objavila poročilo o napredku v smeri cestne mobilnosti brez škodljivih izpustov.

Kot je na seji parlamenta poudaril poročevalec Jan Huitema (Renew), uredba spodbuja proizvodnjo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. "Določa tudi ambiciozno prenovo ciljev do leta 2030 in cilj ničelnih izpustov do leta 2035, kar je ključnega pomena, če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost," je izpostavil.

Cilji za avtomobilsko industrijo bodo po njegovih besedah tako jasnejši, spodbudili pa bodo tudi inovacije in naložbe za proizvajalce avtomobilov. "Nakup in vožnja brezemisijskih avtomobilov bosta za potrošnike cenovno ugodnejša, hitreje pa se bo razvil tudi trg prodaje rabljenih vozil. Trajnostna vožnja bo tako dostopna vsem," je dodal evropski poslanec.

Kritiki uredbe opozarjajo, da industrija še ni pripravljena na tako dramatičen ukrep, zato je ogroženih več sto tisoč delovnih mest. Proti je glasovala tudi Romana Tomc (SDS/EPP). Kot je zapisala na Twitterju, verjame v čisto prihodnost, "a s tem ciljem hranimo le globaliste, ki prek raznih nevladnih organizacij potiskajo EU v propad". Objavo z razlogi za nasprotovanje uredbi je delila tudi Ljudmila Novak (NSi/EPP).

Evropska komisija je ukrep predlagala julija 2021 v okviru svežnja Pripravljeni na 55. Kot glavni razlog so v komisiji navedli zmanjšanje izpustov škodljivih plinov. Uredbo mora zdaj potrditi še Svet EU, nato bo objavljena v uradnem listu EU.

AMZS: Veliko vprašanj ostaja odprtih

S prepovedjo prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 so povezane številne neznanke, pa je poudaril generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek. "Vsi se strinjamo, da bomo morali v prihodnjih letih in desetletjih precej storiti za zeleni prehod in čistejše okolje, vendar breme zelenega prehoda ne bi smelo v tako veliki meri pasti na voznike osebnih avtomobilov," je dejal. Okolje namreč obremenjujejo tudi tovorni, letalski in ladijski promet.

Mnogi kritiki prepovedi opozarjajo, da se industrija ne bo mogla dovolj hitro prilagoditi tako veliki spremembi. Po Kostanjškovem mnenju ta težava presega področje industrije, saj bo razplet odvisen od številnih dejavnikov, kot so razvoj baterij za električna vozila, zagotavljanje zadostnih količin surovin zanje, razvoj polnilne infrastrukture in obvladovanje stroškov proizvodnje električnih vozil. "Lahko se pojavi tako imenovana mobilnostna revščina, kar pomeni, da bomo zaradi višjih cen elektrificiranih vozil zelo dolgo vzdrževali naša stara vozila. To bi za seboj potegnilo celo vrsto težav," je dejal. Ena večjih bi bila slabša prometna varnost, težave pa bi lahko nastale tudi pri zagotavljanju rezervnih delov.

Meni sicer, da je za odgovor na vprašanje, ali odločitev evropskih poslancev spodbudila prodajo električnih avtomobilov, še prezgodaj. Kot ocenjuje, bo to najverjetneje odvisno predvsem od subvencij in drugih spodbud. Opozoril pa je tudi na razlike med evropskimi državami; tako po kupni moči kot dosedanjemu razvoju področja električne mobilnosti. Meni, da bi bilo treba nova pravila zato prilagoditi posameznim državam.