Dogovor s Svetom EU o konceptu varne tretje države bo državam članicam EU omogočil, da prosilce za azil vrnejo v države, iz katerih ne izvirajo, vendar jih Evropa šteje za varne.
Idejo o konceptu varne države je italijanska premierka Giorgia Meloni že preizkusila z migrantskimi centri v Albaniji, vendar je doslej naletela na pravne ovire.
Države članice bodo prošnjo za azil lahko zavrnile kot neutemeljeno, če je prosilec zaprosil in prejel mednarodno zaščito v nečlanici EU, ki velja za varno zanj. Prošnjo za azil mu bodo lahko zavrnili tudi, če je varno tretjo državo zgolj prečkal na poti v EU ali ima tam družinske člane.
Nevladne organizacije in levica opozarjajo, da bi prosilce za azil v teh državah lahko obravnavali neprimerno. Evropska komisija te kritike zavrača in zagotavlja, da bodo morale varne tretje države spoštovati temeljne pravice.
Evropski parlament je potrdil tudi prvi seznam varnih držav izvora na ravni EU, ki bo omogočil hitro obravnavo prošenj za azil državljanov držav s tega seznama - to so Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Kosovo, Indija, Maroko in Tunizija.
Varne države izvora bodo tudi kandidatke za članstvo v EU, razen v določenih okoliščinah, med katerimi je nediskriminatorno nasilje v oboroženem spopadu, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Razmere v državah s seznama in v državah kandidatkah bo spremljala Evropska komisija, ki se bo odzvala, če se bodo okoliščine spremenile. Bruselj lahko začasno odloči, da država ni varna, ali predlaga njen trajni umik s seznama. Države članice bodo lahko na nacionalni ravni določile dodatne varne države izvora.
Evropski parlament je potrdil tudi spremembe uredbe o azilnem postopku, kar naj bi pospešilo obravnavanje prošenj za azil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.