Zelenski nagovoril Evropo: Vsak dan umre več ljudi, to je cena naše svobode

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je šesti dan vojne v Ukrajini virtualno nagovoril evropske poslance na izrednem plenarnem zasedanju, sklicanem zaradi ruske invazije. Pred evropskim parlamentom je nastopil tudi predsednik ukrajinske rade Ruslan Štefančuk.

"Gospod predsednik, stojimo za vami v teh temnih dneh ruske agresije," je v uvodnem nagovoru dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Naštela je sankcije, ki jih je sprejel Zahod zoper Rusijo in njene zaveznike. "Evropa je pripravljena iti še dlje," je dejala, Ukrajini pa obljubila, da si bodo prizadevali za njihov cilj, da se pridruži Evropski uniji. 

Nato je zbrane prek videopovezave z neznane lokacije v Kijevu nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski. "Ne morem vam voščiti dober dan, saj za mnoge moje rojake ni dober dan, za mnoge od njih je to zadnji dan življenja," je dejal. Poudaril je, da je njegova država "dala na razpolago svoje najboljše ljudi", vse v želji, da bi bila obravnavana enako kot druge evropske države. Izpostavil je, da so njihova mesta izpostavljena bombnim napadom, v katerih je bilo ubitih na desetine ljudi. "To je cena naše svobode," je dejal in Rusijo obtožil, da cilja na ukrajinske otroke, samo včeraj jih je bilo ubitih 16.

"To, kar se dogaja v naši državi, je tragedija. Borimo se za svojo zemljo, svojo svobodo in svoja življenja," je nadaljeval Zelenski. "Nihče nas ne bo zlomil, ker smo Ukrajinci," je odločno dodal, evropski parlament pa pozval, naj "dokaže, da ste skupaj z nami, da ne boste odvrnili Ukrajincev da ste pravi Evropejci".

Poudaril je še, da je Ukrajina izbrala Evropo, da je to pot, na katero so se danes podali. "Rad bi slišal to sporočilo od vas. Rad bi slišal, da ste tudi vi izbrali Ukrajino," je nadaljeval. "EU bo z nami veliko močnejša. Pokazali smo svojo moč in da smo enakovredni," je še dejal Zelenski.

Najboljša podpora Ukrajini je priznanje njenih pričakovanj glede članstva v uniji, pa je poudaril tudi predsednik ukrajinske rade Ruslan Štefančuk.

"Ukrajina danes brani meje civiliziranega sveta. Bog nam pomagaj, če Ukrajina pade. Nihče ne ve, kje se bo ustavil ruski agresor," je opozoril Štefančuk in izpostavil, da je Evropa na prelomnici.

"Ne gre le za Ukrajino. To je spopad dveh svetov, dveh polov vrednot"

V razpravi so sodelovali tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

To je trenutek, ko se rojeva geopolitična Evropa, je poudaril Borrell in dodal: "Za mir sta potrebna dva, za vojno je dovolj eden." Ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah ni pričakoval tako odločnega in močnega odziva EU.

"Vojna se je vrnila v Evropo (...) To je trenutek resnice za Evropo," pa je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pri tem je navedla zapis v ukrajinskem časniku Kyiv Independent, objavljen nekaj ur pred invazijo: "Ne gre le za Ukrajino. To je spopad dveh svetov, dveh polov vrednot."

"To je spopad vladavine prava in vladavine puške, demokracij in avtokracij, ureditve na temelju pravil in svetom gole agresije. Današnji odziv na početje Rusije bo odločil o prihodnosti mednarodnega sistema," je izpostavila predsednica.

Poudarila je tudi, da je unija s svetlobno hitrostjo sprejela največji sveženj sankcij v svoji zgodovini, ki bodo močno udarile rusko gospodarstvo in Kremelj, ceno pa bo plačalo tudi evropsko gospodarstvo. "A to je cena, ki smo jo pripravljeni plačati. Saj je svoboda neprecenljiva," je dejala.

"Ruska invazija na Ukrajino je združila 27-člansko Evropsko unijo in Natovo vojaško zavezništvo," je nadalje izpostavila Von der Leynova. "Če je Putin želel razdeliti EU, oslabiti Nato in zlomiti mednarodno skupnost, je dosegel ravno nasprotno," je še dodala.

Metsola ključna sporočila strnila v štiri točke

Evropski poslanci so ob kncu razprave z veliko večino sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo strožje sankcije proti Rusiji in hitro dodelitev statusa države kandidatke za članstvo v EU Ukrajini. Pozvali so tudi k omejitvi uvoza ruskega plina in nafte. Resolucijo je podprlo 637 od 676 poslancev, med njimi tudi vsi slovenski. 

Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola je ključna sporočila strnila v štiri točke: Evropa ne sme ostati odvisna od ruskega plina, ne sme več sprejemati ruskega denarja - tudi ruske super jahte ne smejo več imeti pristanišča v Evropi, ki prav tako ne sme več prodajati potnih listov Rusom, več je treba vlagati v obrambo in boriti se je treba proti dezinformacijam. Parlament, ki ima ponosno in dolgo zgodovino kot trn v peti avtokratov, bo tudi prepovedal vstop vsem predstavnikom Kremlja, saj v evropski hiši demokracije ni prostora za agresorje in vojne dobičkarje, je še poudarila Metsola.

A pot do članstva je še dolga, je opozorila predsednica Evropske komisije. O ukrajinskih sanjah članstva v uniji je dejala, da sta si EU in Ukrajina danes že bliže kot kdaj koli, a da bo "pot še dolga". Obenem je sicer izrazila prepričanje, da nihče v plenarni dvorani ne more dvomiti o tem, da ljudje, ki se tako pogumno borijo za evropske vrednote, sodijo v evropsko družino.

Da so Ukrajinci dobrodošli v uniji in da sodijo v unijo, da so prijatelji, je poudaril tudi vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) v parlamentu Manfred Weber. Tudi vodja liberalcev skupine Renew Stephane Sejourne je opozoril, da se Ukrajina uniji še leta ne bo pridružila, a podprl dodelitev statusa kandidatke.

Vodja socialdemokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez je izpostavila, da se unija ne sme ustaviti, dokler ne bo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sojeno kot vojnemu zločincu.

V razpravi je sodelovala tudi evropska poslanka iz socialdemokratskih vrst Tanja Fajon (SD/S&D), ki je izpostavila, da ravnanje Rusije ogroža povojno ureditev in varnost celotne Evrope. Dejala je, da imajo Slovenci še zelo živ in boleč spomin na krvave balkanske vojne. "Hočemo mir," je poudarila in povedala, da bo v Sloveniji danes velik shod za mir.

Vse več držav za integracijo Ukrajine v EU

Potem ko sta slovenski in poljski premier, Janez Janša in Mateusz Morawiecki, minulo sredo evropske kolege v pismu pozvala k čimprejšnjemu članstvu Ukrajine v Evropski uniji, pobudo v tej smeri podpira vedno več držav. Med drugim so ji danes podporo izrekli na Madžarskem in v Romuniji ter v uradu hrvaškega predsednika. Janša je v pogovoru za TV Slovenija v ponedeljek zvečer pojasnil, da ne gre za to, da bi "že jutri" sprejeli Ukrajino v EU, gre bolj za to, da se ji podeli status kandidatke za članico in da dobi upanje, da "ni pozabljena". Kot je še dodal, je to tudi signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki formalno ni nikoli nasprotoval članstvu Ukrajine v EU.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pa je v ponedeljek podpisal pismo podpore za evropsko perspektivo Ukrajine. Na pobudo predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude so pismo podpisali poleg Pahorja podpisali predsedniki Bolgarije, Češke, Estonije, Latvije, Litve in Slovaške.

Prepričani so, da je Ukrajini treba nemudoma zagotoviti perspektivo za članstvo v Evropsko uniji. "Članice Evropske unije pozivamo, da zagotovijo močno politično podporo in omogočijo, da Evropska unija naredi potrebne korake, da Ukrajina nemudoma pridobi status kandidatke in začne pogajalski proces. V tem kritičnem trenutku ponovno izražamo našo popolno solidarnost z Ukrajino in njenimi prebivalci," so dejali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer od Evropske unije v ponedeljek zahteval, da Ukrajini "po novem posebnem postopku" takoj podeli članstvo v povezavi, nakar ga je predsednik Evropskega sveta Charles Michel opozoril, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU, ki pa imajo različna stališča glede širitve. Kasneje je Zelenski tudi že podpisal uradno prošnjo za pridružitev Ukrajine EU.