Tujina

Zelenski izključil možnost prekinitve ognja, Latvija obljubila vojaško pomoč

Talin, 12. 01. 2024 06.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izključil možnost prekinitve ognja. Kot je dejal, bi premor na ukrajinskem bojišču ruske sile izkoristile za oborožitev in ponovno združevanje. "Premor na ukrajinskem bojišču ne bo pomenil premora v vojni," je opozoril na tiskovni konferenci v Estoniji. Prekinitev ognja je bila sicer že večkrat predlagana, odkar je Rusija februarja 2022 začela obsežno vojno v sosednji državi, vendar se ni nikoli uveljavila.

Zelenski je o tem govoril v estonski prestolnici Talin, kjer je bil v okviru dvodnevnega obiska po baltskih državah. "Tiranijo je treba premagati in jo poraziti. Nenehno," je dejal ob srečanju z estonsko premierko Kajo Kallas. Razpravljala sta tudi o Ukrajincih, ki so ob začetku vojne pobegnili v Estonijo, na tiskovni konferenci pa je poudaril, da mora vsak od njih, ki je bil vpoklican, pomagati Ukrajini in biti v Ukrajini, navaja AP.

Estonska premierka Kaja Kallas z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim
Estonska premierka Kaja Kallas z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim FOTO: AP

Njegove pripombe prihajajo malo po tem, ko so zakonodajalci v Kijevu vladi vrnili osnutek zakona o mobilizaciji in zahtevali dopolnitve, ker naj bi trenutni vseboval kršitve človekovih pravic. Namen osnutka zakona pa je uvesti določene omejitve za državljane, ki so se izognili mobilizaciji. Zelenski je prejšnji mesec pojasnil, da želi ukrajinska vojska mobilizirati do 500.000 dodatnih vojakov, prav tako pa pritiska na zaveznike, naj Ukrajini zagotovijo večjo podporo. 

Obe strani se namreč po dolgotrajni vojni trudita obnoviti svoj arzenal orožja. Ker je približno 1500-kilometrska frontna črta pozimi večinoma statična, obe strani potrebujeta topniške granate, rakete in brezpilotna letala. Zelenski je že omenil, da Moskva orožje prejema tako iz Severne Koreje kot iz Irana, to pa je potrdila tudi Bela hiša. 

Zelenski je po obisku v Estoniji odšel v Rigo, prestolnico Latvije, kjer se je sestal s predsednikom Edgarsom Rinkevicsom, ukrajinskemu predsedniku pa je bila obljubljena okrepljena vojaška pomoč. Latvija naj bi jim tako dobavila različne vrste streliva, vključno z raketami, havbicami, granatami in brezpilotnimi letali. Sicer pa, kot pravi Zelenski, Ukrajina nujno potrebuje sisteme zračne obrambe za obrambo pred ruskimi zračnimi napadi.

Majhne vzhodnoevropske države so med najodločnejšimi političnimi, finančnimi in vojaškimi podporniki Ukrajine. Nekatere v baltskih državah namreč zelo skrbi, da bi lahko bili naslednja tarča Moskve. Latvija, Litva in Estonija so bile priključene Sovjetski zvezi in so neodvisnost dobile šele z njenim razpadom leta 1991. Natu so se pridružile leta 2004 in se postavile pod vojaško zaščito ZDA in njihovih zahodnih zaveznikov.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja