Izjava pomeni novo stopnjevanje napetosti med Kijevom in Minskom, ki sta od začetka vojne sicer ohranjala previdno ravnovesje. Belorusija namreč uradno ni neposredno vključena v vojno, a je Rusiji vse od februarja 2022 omogočala uporabo svojega ozemlja za vojaške operacije, logistiko in raketne napade.
Zelenski pa je tokrat na skupni novinarski konferenci s honduraškim predsednikom Nasryjem Asfuro odkrito obtožil Lukašenka, da javno govori eno, dejansko pa počne drugo.
"Ko Lukašenko pravi, da ne želi sodelovati v vojni, bi moral biti iskren, vsaj do lastnega naroda," je dejal ukrajinski predsednik. Po njegovih besedah bi lahko bila zaradi ruskih aktivnosti v konflikt potegnjena celotna Belorusija.
Jedro spora predstavljajo domnevni sistemi na komunikacijskih stolpih v dveh beloruskih regijah ob ukrajinski meji. Po navedbah Kijeva se ta oprema uporablja za koordinacijo ruskih napadov z brezpilotnimi letalniki na ukrajinska mesta in civilno infrastrukturo.
"Če res ne želi biti del vojne, naj to opremo odstrani in jo izključi. Teden dni je več kot dovolj časa," je dejal Zelenski.
Nato je izrekel neposredno grožnjo: "Naši civilisti zaradi tega vsak dan umirajo. Če tega ne bo storil on, bomo mi."

Najostrejše opozorilo Minsku od začetka vojne
Čeprav so bili odnosi med Ukrajino in Belorusijo v zadnjih letih napeti, je Kijev doslej praviloma ločeval med Lukašenkovim režimom in možnostjo neposrednega vojaškega spopada z Belorusijo.
Tokratni nastop Zelenskega je zato pomemben premik. Gre za eno najostrejših javnih opozoril, ki jih je Ukrajina doslej namenila severni sosedi.
Zelenski je spomnil, da mu je Lukašenko v preteklosti zatrjeval, da teh napadov niso izvajale beloruske sile, temveč izključno ruska vojska. Takšne razlage ukrajinski predsednik ne sprejema več.
Prav tako je ukrajinski predsednik Belorusijo obtožil tudi pomembne vloge pri oskrbi ruske vojske z gorivom.
Po njegovih besedah je Minsk eden ključnih dobaviteljev energentov za ruske vojaške operacije, Lukašenko pa ima dovolj vpliva, da bi takšno sodelovanje omejil.
"Danes je Belorusija eden glavnih dobaviteljev ruske vojske. Ali se to lahko ustavi? Prepričan sem, da je to v njegovi moči," je dejal Zelenski.
Takšne obtožbe prihajajo v času, ko Ukrajina vse pogosteje opozarja, da Moskva išče nove načine za širitev pritiska na vzhodno krilo zveze Nato ter na države, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo.

Lukašenko se opravičuje
Napetosti so še toliko bolj zanimive, ker je Lukašenko pred nekaj dnevi poskušal omiliti retoriko.
V začetku tedna je zatrdil, da Belorusija ne predstavlja vojaške grožnje Ukrajini in se celo opravičil Zelenskemu zaradi nekaterih preteklih žaljivih izjav.
"Če je Volodimirja to prizadelo, se mu za te besede opravičujem," je dejal beloruski voditelj.
Ob tem je pojasnil, da so bile njegove izjave odziv na ukrajinska opozorila, da ima Kijev pripravljen seznam več sto potencialnih ciljev v Belorusiji in da dobro pozna njegovo lokacijo.
Očitno Zelenskega njegove izjave niso prepričale. Vprašanje, ki se odpira po zadnjem opozorilu, pa je predvsem, kako daleč je Ukrajina pripravljena iti.
Če bi Kijev dejansko izvedel operacijo proti komunikacijski infrastrukturi na beloruskem ozemlju, bi to pomenilo novo stopnjo neposrednega soočenja med državama. Hkrati bi se povečala nevarnost, da bi bila Belorusija v vojno potegnjena bistveno globlje, kot je bila doslej.
Za zdaj ostaja nejasno, ali je šlo predvsem za politični pritisk na Lukašenka ali pa Ukrajina res pripravlja konkretne vojaške ukrepe.
Aleksander Lukašenko je beloruski politik, ki državo vodi kot predsednik vse od leta 1994, ko je bil uveden položaj predsednika. Pogosto ga označujejo za zadnjega evropskega diktatorja zaradi njegovega avtoritarnega načina vladanja, zatiranja politične opozicije, nadzora nad mediji in spornih volilnih procesov. Njegova vladavina je zaznamovana s tesnim zavezništvom z Rusko federacijo, saj je Belorusija vključena v t. i. Zvezno državo Rusije in Belorusije, kar državi politično in gospodarsko močno povezuje.
Izraz 'vzhodno krilo zveze Nato' se nanaša na države članice severnoatlantskega zavezništva, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino. To vključuje baltske države (Estonija, Latvija, Litva), Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Te države so zaradi svoje geografske lege ključnega pomena za obrambno strategijo Nata, saj predstavljajo prvo linijo kolektivne obrambe zavezništva v primeru morebitne agresije na vzhodu Evrope.
































































