"Tega (...) pacienta je potrebno zaustaviti," je dejal Zelenski in spomnil na besede predsednika ZDA Donalda Trumpa, da se mora ta nesmiselna vojna proti Ukrajini končati. "Ne poznam nobenega svetovnega voditelja, ki trdi drugače. Ne poznam nikogar, ki bi podpiral to vojno, razen enega človeka," je nadaljeval in dodal, da Putin vodi Rusijo v smrt.
Navedel je podatek, da je samo letos od januarja do avgusta ruska vojska na bojišču Ukrajine izgubila 248.964 ljudi, zato se v Ukrajini bori s plačanci iz 47 držav, večinoma iz Afrike, pa tudi Nepala in Indije ter Severne Koreje.
"Putin vedno išče nekoga, ki mu lahko pomaga ubijati, ubijati več ljudi za vsak kilometer ozemlja, zavzeti več ozemlja in si podrediti drugo državo, namesto da bi se preprosto ustavil in vodil svojo državo," je dejal Zelenski. Kitajskega predsednika Xi Jinpinga je ob tem posebej pozval, naj vpliva na Putina.
Omenil je tudi, da je Ukrajina vodilna država na področju brezpilotnikov in že sodeluje s številnimi mednarodnimi partnerji. "Že sodelujemo s partnerji v Zalivu, na Južnem Kavkazu in po vsej Evropi prek dogovorov o brezpilotnikih." Za to si prizadeva tudi Slovenija, Zelenski pa je dejal, da so danes podpisali varnostni sporazum z Avstralijo, kmalu pa ga bodo s Kanado.
Čeprav ZDA zahtevajo, da Rusija in Ukrajina prenehata z napadi na energetsko infrastrukturo, je Zelenski dejal, da bodo morda med prihajajočo zimo napadli ruske objekte za ogrevanje in energetsko infrastrukturo. "Ukrajinci razumejo, da bo letošnja zima za nas morda zelo težka, vendar v odgovor ne bomo imeli druge izbire, kot da bo boleča tudi za Rusijo," je poudaril.
Češki predsednik Petr Pavel je v svojem govoru prav tako dejal, da lahko Kitajska zaradi svoje gospodarske in politične teže pomembno prispeva k preprečevanju konfliktov in pozval Peking, naj izkoristi vpliv na Rusijo za konec vojne v Ukrajini.
Romunski predsednik Nicusor-Daniel Dan pa je kritiziral rusko agresijo proti Ukrajini in opozoril, da varnostna grožnja po njegovem mnenju presega meje Ukrajine. Med tveganji je navedel kibernetske napade, kampanje dezinformacij, sabotaže in napade na kritično infrastrukturo. Zavzel se je za višje obrambne izdatke za odvračanje Rusije.
Na današnji splošni razpravi bo pozneje nastopila tudi predsednica Venezuele Delcy Rodriguez, ki je položaj prevzela potem, ko so ameriške sile v začetku leta zajele predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v newyorški zapor.
Rusija v VS ZN obtožila EU spodkopavanja mirovnih prizadevanj za Ukrajino
Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini obtožil EU, da nenehno spodkopava prizadevanja za mir v Ukrajini, med drugim memorandum o razumevanju med ZDA in Rusijo, ki je bil sprejet po lanskem vrhu med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom.
Večina udeležencev ministrskega zasedanja, ki ga je v času splošne razprave svetovnih voditeljev 81. zasedanja Generalne skupščine ZN sklicala predsedujoča država v septembru Francija, je krivdo za vojno, nasilje in uničevanje pripisala izključno Rusiji. Na zasedanju so sodelovale tudi druge države, predvsem iz Evrope, ki jih ruska agresija neposredno ogroža.
Podsekretarka ZN za politične in mirovne zadeve Rosemary DiCarlo je opozorila, da vojna v Ukrajini vstopa v nevarno novo fazo, saj se napadi stopnjujejo, število civilnih žrtev narašča, povečuje pa se tudi nevarnost širjenja konflikta v regiji. V prvih osmih mesecih letos je bilo v Ukrajini ubitih ali ranjenih več civilistov kot v celotnem letu 2025.
Od februarja 2022 je bilo po njenih podatkih v Ukrajini ubitih najmanj 17.257 civilistov, med njimi 835 otrok, še 53.693 ljudi pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so medtem poročale o 443 ubitih in 2932 ranjenih zaradi ukrajinskih napadov na ruskem ozemlju med januarjem in avgustom letos.
'Priznajmo, da vojaške rešitve ni, in se vrnimo za pogajalsko mizo'
Veleposlanik ZDA Mike Waltz je pozval h koncu ubijanja in dejal, da vojna ne more imeti zmagovalca, ampak z njo izgublja ves svet. Opozoril je, da bi širjenje konflikta lahko imelo resne posledice za Evropo in svet. "Ubijanje se mora končati," je dejal, Washington pa je po njegovih besedah pripravljen posredovati pri trilateralnih pogovorih in izkoristiti vsako diplomatsko priložnost. "Ne širimo vojne, priznajmo, da vojaške rešitve ni, in vrnimo se za pogajalsko mizo," je pozval.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je poudaril, da si njegova država želi konca vojne takoj, vendar je to odvisno od Rusije. Povedal je, da je Ukrajina identificirala okoli 3000 plačancev iz 37 afriških držav, ki služijo v ruski vojski, ter opozoril na prizadevanja Moskve za novačenje tudi na območjih Bližnjega vzhoda, Azije in Latinske Amerike. Rusijo je obtožil, da vojno že vodi proti Evropi, in dejal, da lahko vsaka država, ki zavrne podporo ruski vojni, prispeva k miru.
Moskva ne namerava prekiniti svojih vojaških operacij
Lavrov je medtem Varnostnemu svetu ZN sporočil, da Moskva ne namerava prekiniti svojih vojaških operacij. "Ne bomo imeli premora v naši posebni vojaški operaciji," je dejal in evropske države obtožil, da bi prekinitev spopadov izkoristile za ponovno oboroževanje Ukrajine.
Po njegovih besedah bi moral vsak prihodnji dogovor upoštevati varnostne interese Rusije in pravice rusko govorečega prebivalstva v Ukrajini. Kijev je obtožil omejevanja ruskega jezika in delovanja ukrajinske pravoslavne cerkve ter oživljanja nacizma.
Kitajski stalni predstavnik Fu Cong je pozval vse strani k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in opustitvi napadov na civiliste, civilno infrastrukturo ter humanitarne delavce.
Na posledice vojne za civilno prebivalstvo je opozoril tudi Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). Po podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadih v Ukrajini čez konec tedna in v ponedeljek ubitih najmanj 25 civilistov, še 130 ljudi je bilo ranjenih, med njimi otroci.
V prvih 15 dneh novega šolskega leta je bilo po vsej Ukrajini sproženih že več kot 1000 alarmov za zračni napad oziroma več kot 100 na dan. "Skoraj pet let po začetku vojne je pravica otrok do izobraževanja še vedno napadena, posledice pa bodo zaznamovale celotno generacijo," je opozoril namestnik tiskovnega predstavnika UNICEF Ricardo Pires.
