Ukrajina je po poročanju časnika začela načrtovati predsedniške volitve skupaj z referendumom, potem ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pritisnila na Kijev, naj oboje izvede do 15. maja. V nasprotnem primeru naj bi država tvegala izgubo varnostnih zagotovil ZDA po končanju vojne.
Obenem se po navedbah virov za FT na Kijev krepi tudi pritisk, naj spomladi zaključi mirovna pogajanja z Rusijo, v okviru katerih so se predstavniki držav ob sodelovanju ZDA letos že dvakrat sestali v Abu Dabiju. Na zadnjem sestanku so dogovorili izmenjavo vojnih ujetnikov, dogovora o končanju vojne pa še ni na vidiku.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer minuli petek dejal, da si ZDA želijo, da bi se vojna v Ukrajini končala do junija, pri čemer naj bi želeli tudi jasno časovnico. Ob tem je napovedal novo srečanje ukrajinske in ruske delegacije ta teden v ZDA.
Doslej je vztrajal, da vojno stanje v Ukrajini prepoveduje tako predsedniške, parlamentarne kot lokalne volitve. Zelenskemu se je mandat iztekel maja 2024, vendar pa v Ukrajini volitev od začetka ruske invazije februarja 2022 ni bilo.
Zelenski je sicer danes sporočil, da bo Ukrajina volitve izvedla šele, ko bo prejela ustrezna varnostna jamstva in ko bo v veljavi prekinitev ognja. "Povedal sem, da je to zelo preprosto: vzpostavite prekinitev ognja in volitve bodo," je dejal v izjavi za medije in dodal, da bo mogoče "do poletja končati sovražnosti", če se bo s tem strinjala Moskva.
Urad ukrajinskega predsednika je pred tem v odzivu na poročanje FT o zahtevi ZDA po izvedbi volitev do 15. maja poudaril, da v Kijevu ne nasprotujejo volitvam, vendar je treba zagotoviti varnost. "Če Rusi vsak dan ubijajo ljudi, kako lahko v prihodnjih tednih naznanimo ali resno razmislimo o volitvah? Nihče ni proti volitvam, vendar je treba zagotoviti varnost," je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform povedal vir v uradu predsednika.
Ameriško veleposlaništvo v Kijevu je prošnjo FT za komentar navedb o volitvah zavrnilo.
