Kushner in drugi ameriški odposlanec Steve Witkoff sta bila v Berlinu, kjer sta skoraj 40 evropskim voditeljem skušala zagotoviti in jih pomiriti glede Trumpovih pogovorov o končanju skoraj pet let trajajoče vojne. Ti pogovori so potekali na zgodovinskem tristranskem srečanju Donalda Trumpa, Vladimirja Putina in kitajskega predsednika Ši Džinpinga, piše AP News.
Srečanje v Berlinu je bilo sklicano ravno z namenom preučitve povojnih varnostnih ureditev za Ukrajino v sodelovanju z njenimi evropskimi podpornicami. Zelenski želi zagotoviti, da Rusija ne bi znova napadla Ukrajine, medtem ko si Moskva prizadeva preprečiti širitev vojaškega zavezništva Nato do svojih meja.

Ukrajina si že dolgo prizadeva za članstvo v Natu, zlasti zaradi jamstva za skupno obrambo iz 5. člena severnoatlantske pogodbe, po katerem se napad na eno članico šteje za napad na vse. Za zdaj ni jasno, kakšno obliko bi lahko imela morebitna varnostna jamstva ter ali bi jih Rusija in Ukrajina na koncu sprejeli.
"Mislim, da smo dosegli, da so Rusi zadovoljni s konceptom, po katerem bi vsa varnostna jamstva za Ukrajino temeljila na 5. členu. Menim, da je to povezano vsaj s tem, kar pravijo Rusi – da po koncu te vojne ne nameravajo začeti nove," je dejal Kushner.
Dodal je, da je Trump odprt za varnostna jamstva za Ukrajino, podobna tistim iz 5. člena severnoatlantske pogodbe, čeprav mora biti "takšna odločitev očitno tudi v interesu ZDA". "Poleg tega moramo zagotoviti, da bo del širšega varnostnega svežnja," je dodal.
Kushner je poudaril, da si Trump želi skleniti dogovor skupaj z Evropo ob njeni podpori, ne pa vsiliti enostranskega sporazuma. "Vsak dogovor, ki ga bomo sklenili, bo nastal v tesnem posvetovanju z Ukrajino in Evropo. Predsednik nas je prav zato danes poslal sem, da bi ljudi tudi v tem pogledu pomirili."
Zatrdil je tudi, da je Rusija postala naklonjena tej ideji, čeprav je ob tem dodal, da je v Moskvi še vedno "veliko skepticizma in nezaupanja".
Zelenski ni prepričan
Zelenski je ZDA pozval, naj pojasnijo, kaj bi varnostno jamstvo, podobno 5. členu Nata, pomenilo za njegovo državo v povojnem obdobju. Ob tem je opozoril, da vprašanje novega ruskega napada ni več vprašanje "če, temveč kdaj".
"Nisem prepričan, da imamo enotno razumevanje 5. člena," je Zelenski dejal v četrtek zvečer po srečanju koalicije voljnih v Berlinu.
Zamisel o oblikovanju varnostnega jamstva za Ukrajino po vzoru kolektivne obrambe Nata, ki določa, da se oboroženi napad na eno zaveznico šteje za napad na vse članice, je bila prvič predstavljena decembra lani. Vendar predlog nikoli ni bil v celoti razdelan, saj so mirovna pogajanja medtem zastala, poroča Euronews.
Zelenski je zato zahteval konkretnejše podrobnosti, denimo o morebitni napotitvi ameriških vojakov ali vzpostavitvi ameriških vojaških oporišč na ukrajinskih tleh.
Po njegovih besedah morajo ZDA in Evropa jasno opredeliti, kako bi se odzvale na nov ruski napad, če naj bi varnostno jamstvo po vzoru 5. člena Nata v praksi sploh delovalo.
"Kaj bodo storile naše partnerice? Kaj se bo zgodilo, če – oprostite mojemu skepticizmu – ne če, ampak ko bodo (Rusi) znova poskušali napasti? Kako se bodo odzvale?" je vprašal. Ob tem je poudaril, da morajo biti odgovori jasni ne le partnericam, temveč tudi ljudem, družbi in vlagateljem, ki bodo po koncu vojne prišli v Ukrajino.
Zelenski je dejal, da bi polnopravno članstvo v Natu, ki je že dolgo eden od ključnih ciljev Kijeva, za Moskvo pa rdeča črta, prineslo več jasnosti. Ukrajina bi namreč samodejno uživala zaščito, ki jo zagotavlja dejanski 5. člen Nata in je temelj odvračalne moči zavezništva.
Ukrajinska prizadevanja za članstvo v Natu so razdelila zaveznice. Nekatere menijo, da bi bilo članstvo najpreprostejši način za preprečitev nove ruske invazije, druge pa opozarjajo, da bi s tem Rusijo po nepotrebnem izzvali.







































































