"Načela tega dokumenta se lahko razširijo v poglobljene dogovore. Računam na nadaljnje aktivno sodelovanje z ameriško stranjo in s predsednikom Trumpom. Veliko je odvisno od ZDA, ker Rusija največjo pozornost posveča ameriški moči," je v večernem nagovoru povedal Volodimir Zelenski.
Pred tem je na srečanju koalicije voljnih izjavil, da je Kijev pripravljen na nadaljevanje pogajanj glede mirovnega načrta, a dodal, da še vedno obstajajo občutljive točke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ukrajina ima okvir, ki so ga pripravile naše ekipe v Ženevi. Ta okvir je na mizi in pripravljeni smo, da skupaj napredujemo - z ZDA, z osebnim sodelovanjem predsednika Trumpa in z Evropo," je dodal. Izrazil je tudi pripravljenost na srečanje s Trumpom in pozval evropske zaveznice, naj se vključijo v pogajanja.
Zelenski je prav tako Moskvo obtožil cinizma, ker je v torek med intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji izvedla smrtonosne napade na Ukrajino, v katerih je bilo v Kijevu ubitih sedem ljudi.
Trump je v torek oznanil, da je svojemu posebnemu odposlancu Steveu Witkoffu naročil, naj se v Moskvi sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pozneje je pojasnil, da se bosta Witkoff in Putin najverjetneje sestala prihodnji teden. Na pogovorih pa bi lahko sodeloval tudi Trumpov zet Jared Kushner.
Sekretar ameriške vojske Daniel Driscoll, ki se je te dni v Abu Dabiju pogovarjal z vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe in rusko delegacijo, pa naj bi se po Trumpovih besedah kmalu pogajal z Ukrajinci.
Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je medtem danes potrdil, da bo Witkoff Moskvo obiskal prihodnji teden in se sestal s Putinom. Dodal je, da bo Witkoffa spremljalo še nekaj drugih uradnikov Trumpove administracije.
Ukrajina je v pogajanjih z ZDA dosegla znatne spremembe načrta za končanje konflikta, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 namesto prvotnih 28 točk. V Kijevu trdijo, da so se sporazumeli o najpomembnejših točkah načrta.
Von der Leynova: Vsi si želimo miru
Vsi si želimo pravičen in trajen mir v Ukrajini, je v današnji razpravi o načrtu za konec ruske agresije na Ukrajino v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pri tem je posvarila pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila pomen nadaljnje finančne podpore Kijevu.
"Pravičen in trajen mir, to si vsi želimo. In zato Evropa podpira vse napore za dosego miru za Ukrajino. Miru, ki bo končal pobijanje, ki ne bo predstavljal nevarnega precedensa, ki bo zagotovil ukrajinsko varnost in njene suverene pravice ter zagotovil robustno varnostno arhitekturo za Evropo," je na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu povedala von der Leynova.
Pravičen in trajen mir je po njenih besedah tudi ena od ključnih prioritet evropskih predstavnikov v nadaljnjih pogovorih z ZDA in Ukrajino ter v okviru t. i. koalicije voljnih. Vsakršen dogovor mora poleg tega zagotoviti varnost Ukrajini in Evropi, je dodala. Tako ne sme priti do omejevanja ukrajinskih oboroženih sil, saj bi bila Ukrajina ranljiva za nadaljnje napade.
"Pri tem gre tako za odvračanje, kot tudi za evropsko varnost, saj je varnost Ukrajine varnost Evrope," je poudarila von der Leynova. Ukrajina zato po njenem mnenju potrebuje dolgoročna in zanesljiva varnostna jamstva, mirovni dogovor pa mora zagotoviti tudi dolgoročno varnost Evrope.
Del okvirja varnostnih jamstev je tudi ukrajinsko članstvo v EU, kar je povezano z drugo evropsko prioriteto za nadaljnje pogovore. Kot je povedala, je to ohranitev ukrajinske suverenosti, kar med drugim pomeni možnost odločanja o lastni prihodnosti. Poudarila je, da ne sme priti do spreminjanja meja s silo.
Tretja prioriteta je zagotavljanje finančne podpore Ukrajini, je povedala predsednica komisije. Spomnila je, da so se voditelji držav članic unije na oktobrskem vrhu v Bruslju zavezali, da bo EU pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti, nakar je komisija sredi meseca predstavila tri možnosti financiranja nadaljnje podpore. Med temi je tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja.
"Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo," je poudarila.
Med evropskimi prioritetami za prihodnje pogovore je omenila še, da morajo Ukrajina, EU in zveza Nato o zadevah, ki se tičejo njih, odločati same, ter vrnitev ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija.
Menila je še, da je treba ohraniti pritisk na Rusijo, dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir. Evropa pa bo stala ob strani Ukrajini na vsakem koraku te poti, je poudarila.
Rutte: Potrebna nadaljnja pogajanja
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je nedavna pogajanja v Ženevi o načrtu za končanje vojne v Ukrajini označil za produktivna, a hkrati ocenil, da posodobljeni načrt še vedno vsebuje nerešena vprašanja. V luči tega meni, da so potrebna nadaljnja diplomatska pogajanja.
Rutte je v danes objavljenem komentarju za medijsko skupino RND in španski časnik El Pais ocenil, da posodobljen mirovni načrt vsebuje obetavne elemente, vendar tudi nerešena vprašanja, ki bodo zahtevala nadaljnja diplomatska pogajanja, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Nedavna pogajanja v Ženevi, kjer so se zbrali predstavniki iz ZDA, Ukrajine in nekaterih evropskih držav, je opisal kot produktivna. Ob tem je poudaril, da gre zgolj za prvi korak k strukturiranim pogovorom med ZDA in Ukrajino.
Rutte je prav tako ponovil, da je Rusija v vojni utrpela ogromne izgube - okoli 20.000 ubitih in ranjenih vojakov na mesec - in v zadnjem času ni bistveno napredovala.
Kallasova: Omejiti bi morali rusko vojsko, ne ukrajinske
Da bi končali vojno v Ukrajini, bi morali omejiti rusko vojsko in njen proračun, ne ukrajinske, je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic EU o načrtu za končanje ruske agresije na Ukrajino menila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. "Če namreč skoraj 40 odstotkov proračuna namenjaš za vojsko, jo boš želel uporabiti znova in to je grožnja našemu ozemlju," je pojasnila.
Glede morebitne omejitve števila ukrajinskih vojakov, o čemer poteka razprava v okviru mirovnega procesa pod vodstvom ZDA, pa je poudarila, da je odločanje o tem suverena pravica vsake države. Tudi sicer bi se morali po njenem mnenju v pogovorih o načrtu za mir v Ukrajini osredotočiti na to, k čemu se bo zavezala Rusija in ne Ukrajina.
"V tej vojni imamo enega agresorja in eno žrtev. Tako da če želimo zagotoviti trajen mir, potrebujemo zaveze Rusije. V ameriškem osnutku, ki seveda ni končen, ni bilo niti ene koncesije ali obveznosti za rusko stran," je povedala Kallasova. Dodala je, da je glede na to, da so bile vse točke v prvotnem osnutku načrta v prid Rusiji, jasno, da so ga pripravili v Moskvi.
Dodala je še, da ruski predsednik Vladimir Putin svojih ciljev ne more doseči na bojišču, zato bo to poskušal prek pogajanj. Po njenem mnenju je treba okrepiti pritisk na Moskvo, predvsem prek sankcij, ter okrepiti vojaško in finančno pomoči Ukrajini.
Ob tem je pozdravila napoved predsednice Evropske komisije, da bo komisija pripravila predlog pravne podlage za 140 milijard evrov vredno posojilo Kijevu, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem. "Zdaj ko vidimo, da si Rusija tega ne želi, moramo narediti premik," je poudarila. Odločitev o posojilu je treba po njenih besedah sprejeti hitro.
Naj sprejmejo odločitev, ki bo omogočila uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za obrambo in okrevanje Ukrajine, je kolege iz držav članic EU pozval tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Poleg tega naj EU pripravi in sprejme 20. sveženj sankcij proti Rusiji, da bi okrepila pritisk nanjo, je dodal.
Fajonova opozorila: Pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine ne sme biti
Slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je poudarila nujnost čimprejšnjega in brezpogojnega premirja in diplomatske rešitve za končanja vojne v Ukrajini ter podprla vsa prizadevanja za pravičen in trajen mir. "Pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine ne sme biti, tudi EU mora biti za pogajalsko mizo," je opozorila.
"Pozdravljamo mirovna prizadevanja ZDA, vendar moramo hkrati zagotoviti, da so naša stališča razumljena in spoštovana," je dejala. Hkrati je pozitivno ocenila zadnje informacije glede premikov v pogajanjih. "Ključno je spoštovanje mednarodnega prava, tudi Ustanovne listine OZN. Meja se ne sme spreminjati s silo. To bi lahko ustvarilo nevaren precedens v mednarodni skupnosti in ogrozilo stabilnost v številnih delih sveta, tudi na Zahodnem Balkanu," je še dodala.
Moskva deloma zadovoljna
Rusija je prejela najnovejši izvod ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini, je danes sporočil svetovalec ruskega predsednika Juri Ušakov. Nekatere vidike Kremelj po njegovih besedah ocenjuje pozitivno, medtem ko da druge terjajo razpravo. Ob tem je kritiziral Evropo zaradi vključevanja v pogovore in jo obtožil "vmešavanja v mirovni proces".
V pogovoru za rusko televizijo je Ušakov dejal, da novi osnutek načrta zahteva resno analizo in da se Rusija o njem ni še z nikomer pogovarjala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na nekatere vidike je mogoče gledati pozitivno, mnogi pa zahtevajo razprave med strokovnjaki," je dejal Ušakov.
Najnovejši načrt Washingtona sicer zaenkrat še ni bil objavljen. Ušakov je danes pojasnil, da so prek neuradnih kanalov prejeli celo več različic posodobljenega načrta.
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek dejal, da gre za "izpopolnjeno" različico predhodnega načrta v 28 točkah. Nov jih vsebuje 19.
Ob robu potekajo tudi intenzivna usklajevanja evropskih držav in Kijeva, ki vztrajajo, da nobena odločitev ne sme biti sprejeta brez njihovega soglasja.
To je danes v nagovoru v parlamentu poudaril tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je dodal, da so prizadevanja ZDA za rešitev konflikta dobrodošla, vendar da lahko odločitve o evropskih zadevah sprejemajo le v soglasju z Evropo.
"Želimo si, da se ta vojna čim prej konča. Vendar sporazum, dosežen med velikimi silami brez soglasja Ukrajine in Evropejcev, ne bo osnova za resnično trajnostni mir v Ukrajini," je pojasnil. Da bi prišlo do resničnih pogajanj mora po njegovih navedbah Putin spoznati "nesmiselnost vojne".
Ušakov je po drugi strani danes kritiziral Evropo zaradi vključevanja v pogovore o koncu vojne. "Vmešavanje Evropejcev v vse te zadeve je po mojem mnenju popolnoma nepotrebno," je dejal.
