"Načela tega dokumenta se lahko razširijo v poglobljene dogovore. Računam na nadaljnje aktivno sodelovanje z ameriško stranjo in s predsednikom Trumpom. Veliko je odvisno od ZDA, ker Rusija največjo pozornost posveča ameriški moči," je v večernem nagovoru povedal Volodimir Zelenski.
Pred tem je na srečanju koalicije voljnih izjavil, da je Kijev pripravljen na nadaljevanje pogajanj glede mirovnega načrta, a dodal, da še vedno obstajajo občutljive točke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ukrajina ima okvir, ki so ga pripravile naše ekipe v Ženevi. Ta okvir je na mizi in pripravljeni smo, da skupaj napredujemo - z ZDA, z osebnim sodelovanjem predsednika Trumpa in z Evropo," je dodal. Izrazil je tudi pripravljenost na srečanje s Trumpom in pozval evropske zaveznice, naj se vključijo v pogajanja.
Zelenski je prav tako Moskvo obtožil cinizma, ker je v torek med intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji izvedla smrtonosne napade na Ukrajino, v katerih je bilo v Kijevu ubitih sedem ljudi.
Trump je v torek oznanil, da je svojemu posebnemu odposlancu Steveu Witkoffu naročil, naj se v Moskvi sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pozneje je pojasnil, da se bosta Witkoff in Putin najverjetneje sestala prihodnji teden. Na pogovorih pa bi lahko sodeloval tudi Trumpov zet Jared Kushner.
Sekretar ameriške vojske Daniel Driscoll, ki se je te dni v Abu Dabiju pogovarjal z vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe in rusko delegacijo, pa naj bi se po Trumpovih besedah kmalu pogajal z Ukrajinci.
Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je medtem danes potrdil, da bo Witkoff Moskvo obiskal prihodnji teden in se sestal s Putinom. Dodal je, da bo Witkoffa spremljalo še nekaj drugih uradnikov Trumpove administracije.
Ukrajina je v pogajanjih z ZDA dosegla znatne spremembe načrta za končanje konflikta, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 namesto prvotnih 28 točk. V Kijevu trdijo, da so se sporazumeli o najpomembnejših točkah načrta.
Von der Leynova: Vsi si želimo miru
Vsi si želimo pravičen in trajen mir v Ukrajini, je v današnji razpravi o načrtu za konec ruske agresije na Ukrajino v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pri tem je posvarila pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila pomen nadaljnje finančne podpore Kijevu.
"Pravičen in trajen mir, to si vsi želimo. In zato Evropa podpira vse napore za dosego miru za Ukrajino. Miru, ki bo končal pobijanje, ki ne bo predstavljal nevarnega precedensa, ki bo zagotovil ukrajinsko varnost in njene suverene pravice ter zagotovil robustno varnostno arhitekturo za Evropo," je na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu povedala von der Leynova.
Pravičen in trajen mir je po njenih besedah tudi ena od ključnih prioritet evropskih predstavnikov v nadaljnjih pogovorih z ZDA in Ukrajino ter v okviru t. i. koalicije voljnih. Vsakršen dogovor mora poleg tega zagotoviti varnost Ukrajini in Evropi, je dodala. Tako ne sme priti do omejevanja ukrajinskih oboroženih sil, saj bi bila Ukrajina ranljiva za nadaljnje napade.
"Pri tem gre tako za odvračanje, kot tudi za evropsko varnost, saj je varnost Ukrajine varnost Evrope," je poudarila von der Leynova. Ukrajina zato po njenem mnenju potrebuje dolgoročna in zanesljiva varnostna jamstva, mirovni dogovor pa mora zagotoviti tudi dolgoročno varnost Evrope.
Del okvirja varnostnih jamstev je tudi ukrajinsko članstvo v EU, kar je povezano z drugo evropsko prioriteto za nadaljnje pogovore. Kot je povedala, je to ohranitev ukrajinske suverenosti, kar med drugim pomeni možnost odločanja o lastni prihodnosti. Poudarila je, da ne sme priti do spreminjanja meja s silo.
Tretja prioriteta je zagotavljanje finančne podpore Ukrajini, je povedala predsednica komisije. Spomnila je, da so se voditelji držav članic unije na oktobrskem vrhu v Bruslju zavezali, da bo EU pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti, nakar je komisija sredi meseca predstavila tri možnosti financiranja nadaljnje podpore. Med temi je tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja.
"Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo," je poudarila.
Med evropskimi prioritetami za prihodnje pogovore je omenila še, da morajo Ukrajina, EU in zveza Nato o zadevah, ki se tičejo njih, odločati same, ter vrnitev ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija.
Menila je še, da je treba ohraniti pritisk na Rusijo, dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir. Evropa pa bo stala ob strani Ukrajini na vsakem koraku te poti, je poudarila.
Rutte: Potrebna nadaljnja pogajanja
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je nedavna pogajanja v Ženevi o načrtu za končanje vojne v Ukrajini označil za produktivna, a hkrati ocenil, da posodobljeni načrt še vedno vsebuje nerešena vprašanja. V luči tega meni, da so potrebna nadaljnja diplomatska pogajanja.
Rutte je v danes objavljenem komentarju za medijsko skupino RND in španski časnik El Pais ocenil, da posodobljen mirovni načrt vsebuje obetavne elemente, vendar tudi nerešena vprašanja, ki bodo zahtevala nadaljnja diplomatska pogajanja, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Nedavna pogajanja v Ženevi, kjer so se zbrali predstavniki iz ZDA, Ukrajine in nekaterih evropskih držav, je opisal kot produktivna. Ob tem je poudaril, da gre zgolj za prvi korak k strukturiranim pogovorom med ZDA in Ukrajino.
Rutte je prav tako ponovil, da je Rusija v vojni utrpela ogromne izgube - okoli 20.000 ubitih in ranjenih vojakov na mesec - in v zadnjem času ni bistveno napredovala.
