Bo Kijev dobil novih 140 milijard? Zelenski EU pozval k hitri odločitvi

"Ko govorimo o zamrznjenih ruskih sredstvih, jih moramo uporabiti tako, da bo Rusija razumela, da plačuje za svojo vojno. Zato vas pozivam, da čim prej sprejmete odločitev - ruska sredstva je treba v celoti uporabiti za obrambo pred rusko agresijo," je na srečanju s premierji in predsedniki držav članic povedal Volodimir Zelenski.

Poudaril je, da je v EU "ogromno sredstev", s katerimi bi lahko resnično podprli odpornost Ukrajine in prispevali tudi k evropskemu razvoju. "Znaten del teh sredstev nameravamo uporabiti za nakupe evropskega orožja," je povedal. Kasneje je na novinarski konferenci pojasnil, da želijo ta sredstva porabiti za povečanje domače proizvodnje orožje, za nakupe evropskega orožja, pa tudi za ameriško orožje.

"Upam, da bodo sprejeli politično odločitev, pozitivno odločitev, da bi na takšen ali drugačen način pomagali Ukrajini s temi sredstvi," je še dejal po udeležbi na zasedanju Evropskega sveta.

Novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, za financiranje katerega bi uporabili v okviru zahodnih sankcij zamrznjeno rusko premoženje, je bila osrednja tema današnje razprave voditeljev držav članic o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Do tega je najbolj zadržana Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega državnega premoženja Rusije. Belgijski premier Bart De Wever je ob prihodu na vrh EU zagrozil z blokado posojila, če druge članice ne bodo prevzele s tem povezanih tveganj in zagotovile jamstev zanj. Prav tako je zahteval, da tudi druge evropske države in članice skupine G7, v katerih je shranjeno tovrstno premoženje, omogočijo njegovo uporabo za podporo Ukrajini.

Po neuradnih informacijah usklajevanje besedila izjave voditeljev 26 članic - na podporo madžarskega premierja Viktorja Orbana ne računajo - glede tega na tehnični ravni še poteka, nakar jo bo znova obravnaval Evropski svet.

Zelenski je sicer voditelje članic EU pozval še, naj podprejo vse, kar bi lahko pomagalo, da bi Ukrajina prejela orožje dolgega dosega, saj bi tako režim ruskega predsednika Vladimirja Putina "resnično občutil posledice vojne". Poudaril je, da tovrstnega orožja nimajo samo ZDA, ampak tudi nekatere evropske države.

Ob robu je imel več dvostranskih srečanj, med drugim z voditelji Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Finske in Češke.

Države članice so danes sprejele tudi nov sveženj proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje postopno uvedbo prepovedi uvoza ruskega LNG. Za ustavitev dobav LNG na podlagi kratkoročnih pogodb bo na voljo šestmesečno prehodno obdobje, ki se bo začelo z uveljavitvijo sankcij, od 1. januarja 2027 pa bo prepovedan tudi uvoz LNG iz Rusije na podlagi dolgoročnih pogodb.

V EU sicer trenutno poteka sprejemanje zakonodaje, s katero bi v prihodnjih letih prepovedali uvoz vsega plina iz Rusije v EU - poleg LNG tudi tistega, ki priteče po plinovodih. Evropski parlament in Svet EU bosta pogajanja o tem začela v kratkem, pri čemer se prvi zavzema za prepoved z začetkom leta 2027, drugi pa z začetkom leta 2028.

Danes sprejete sankcije poleg tega vključujejo popolno prepoved transakcij z ruskima energetskima velikanoma Rosneft in Gazprom Neft, s čimer bo odpravljena izjema za uvoz plina in nafte teh dveh podjetij v EU. Ukrepi na področju energetike zadevajo še podjetja v tretjih državah, vključno z dvema kitajskima rafinerijama in kitajskim trgovcem z nafto, ki kupujejo rusko surovo nafto.

Da bi še bolj zajezila izogibanje omejitvam izvoza ruske nafte v tretje države, je unija na seznam sankcioniranih ladij t. i. flote v senci dodala 117 plovil, tako da jih je na njem zdaj skupno 557.

Sankcije so uperjene tudi proti podjetjem, ki omogočajo oziroma podpirajo izogibanje sankcijam. Na seznam je EU dodala 45 podjetij, od tega jih ima 17 sedež zunaj Rusije. 12 jih ima sedež na Kitajskem, tri pa v Indiji. Zanje bo veljala omejitev izvoza blaga z dvojno rabo, ki lahko prispeva k tehnološkemu razvoju ruskega obrambnega sektorja.

Sveženj prav tako dodatno omejuje izvoz blaga iz EU na področjih elektronskih komponent, kemikalij, kovin, izdelkov iz gume in gradbenega materiala.

Na finančnem področju pa danes sprejeti sveženj na seznam sankcioniranih finančnih institucij dodaja pet ruskih bank ter štiri institucije v Belorusiji in Kazahstanu, ki uporabljajo ruski plačilni sistem SPFS. Ukrepi prvič vključujejo omejevalne ukrepe na področju kriptovalut.

Sveženj, ki ga je Evropska komisija predlagala pred enim mesecem, vključuje še nov mehanizem, namenjen omejevanju gibanja ruskih diplomatov med državami članicami schengenskega območja. Ruski diplomati in konzularni uradniki ter njihovo osebje in družinski člani bodo morali od 25. januarja 2026 pri potovanju izven države države gostiteljice vsaj 24 ur prej o tem obvestiti ciljno državo in morebitne tranzitne države. O potovanjih znotraj države gostiteljice jim medtem ne bo treba obveščati pristojnih oblasti.

Države članice lahko v skladu s tem mehanizmom uvedejo tudi zahtevo po dovoljenju za vstop v državo ali tranzit preko nje, da bi lahko v primeru dvoma prepovedale potovanje.