Nekatere evropske države si v okviru varnostnih jamstev prizadevajo za napotitev vojakov v Ukrajino, je danes izjavil predsednik ZDA Donald Trump. Hkrati je zagotovil, da ZDA pri tem ne bodo sodelovale in kot del morebitnih jamstev Ukrajini omenil zračno podporo ZDA. Poudaril je, da Ukrajina ne bo dobila nazaj izgubljenega ozemlja.
Trump je na vprašanje o varnostnih jamstvih v pogovoru za ameriško televizijo Fox News odgovoril, da so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo med tistimi, ki si želijo v Ukrajino napotiti vojake. "Mislim, da tu ne bo problem. Mislim, da je Putin utrujen od vojne," je nadaljeval in hkrati zagotovil, da ZDA pri tem ne bodo sodelovale. V Moskvi so sicer vselej vztrajali, da ne bodo pristali na namestitev zahodnih sil v Ukrajini.
Pojasnil je še, da so ZDA pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnosti Ukrajini, denimo z zračno podporo.
Ukrajinska prošnja za Nato 'zelo žaljiva' za Rusijo, pravi Trump
Trump je pa znova izključil možnost članstva Ukrajine v zvezi Nato, s čimer je po poročanju BBC-ja ponovil stališče, ki ga Kremelj zavzema že vrsto let.
Rusija je po Trumpovih besedah imela prav, ko je nasprotovala članstvu Ukrajine v Natu, ker, kot je dejal ameriški predsednik, "si ne želimo nasprotnika na naši meji". Ukrajinska prošnja za članstvo je bila "zelo žaljiva" za Rusijo, je povedal.
Glede morebitne izmenjave ozemlja je Trump dejal, da Ukrajina ne bo dobila nazaj izgubljenega ozemlja. "Zdaj govorijo o Donbasu, vendar je Donbas, kot veste, trenutno v 79-odstotni lasti in pod nadzorom Rusije," je nadaljeval in dodal, da Ukrajina ni dovolj močna, da bi spremenila trenutne razmere, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovori za srečanje Putina in Zelenskega
Prav tako je ponovil, da se je začel dogovarjati za srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednjega je pozval, naj bo fleksibilen v mirovnih pogajanjih.
"Poklical sem predsednika Putina in se začel dogovarjati za srečanje med predsednikom Putinom in predsednikom Zelenskim na kraju, ki ga bomo še določili. Po tem srečanju bomo imeli tristranski sestanek, na katerem bosta prisotna oba predsednika in jaz," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.
Pogovor med predsednikoma ZDA in Rusije so potrdili tudi v Kremlju in dodali, da sta razpravljala o morebitnem dvigu ravni ruskih in ukrajinskih predstavnikov na pogajanjih. Ruski mediji so poročali, da naj bi pogovor trajal okoli 40 minut.
Zelenski je izrazil pripravljenost na dvostransko srečanje s Putinom, da bi končal vojno, prvo po začetku ruske invazije v Ukrajini februarja 2022. "Potrdil sem - in vsi evropski voditelji so me podprli -, da smo pripravljeni na dvostranski sestanek s Putinom," je dejal Zelenski.
Švica je sporočila, da bi ruskemu predsedniku podelila imuniteto pred kazenskim pregonom, če bi državo obiskal z namenom sodelovanja na mirovnih pogajanjih o končanju vojne. Putina namreč bremeni nalog za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče.
Ukrajinski predsednik Zelenski je sicer napovedal, da bodo zahodne zaveznice Kijeva v 10 dneh formalizirale varnostna jamstva za Ukrajino, da bi preprečile nove ruske napade v primeru mirovnega sporazuma z Moskvo.
Kot je pojasnil, bodo varnostna jamstva verjetno določili partnerji Ukrajine. Po njegovih besedah je pomembno, da ZDA jasno pokažejo, da bodo med državami, ki bodo pomagale, usklajevale in sodelovale pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. "Menim, da je to velik korak naprej," je dodal Zelenski.
Izrazil je tudi zadovoljstvo nad ponedeljkovimi pogovori s Trumpom. Označil jih je za najboljše doslej v prizadevanjih najti rešitev za konflikt v Ukrajini.
Trump je že ob začetku sestanka poudaril, da je Putin pristal na to, da bodo v okviru mirovnega dogovora Ukrajini zagotovljena varnostna jamstva."Mislim, da bodo evropske države prevzele velik del bremena. Mi jim bomo pomagali in poskrbeli za varnost," je dodal.
Ukrajina naj bi sicer Trumpu kot del dogovora, da bi pridobila jamstva ZDA o varnosti po mirovnem dogovoru z Rusijo, ponudila možnost nakupa ameriškega orožja v vrednosti sto milijard dolarjev (85,8 milijarde evrov), je ob sklicevanju na britanski časnik Financial Times poročala tiskovna agencija Reuters. Nakup orožja naj bi financirale evropske zaveznice.
Financial Times je še poročal, da bi Ukrajina in ZDA lahko sklenili tudi dogovor o proizvodnji dronov z ukrajinskimi podjetji v vrednosti 50 milijard dolarjev (43 milijard evrov).
Lavrov: Vsak mirovni sporazum mora zagotoviti tudi varnost Rusije
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v luči ponedeljkovih pogovorov evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom dejal, da mora vsak mirovni sporazum o Ukrajini zagotoviti varnost Rusije.
"Brez spoštovanja varnostnih interesov Rusije, brez popolnega spoštovanja pravic Rusov in rusko govorečih ljudi, ki živijo v Ukrajini, ni mogoče govoriti o nobenih dolgoročnih sporazumih," je Lavrov dejal v pogovoru za rusko televizijo Rossiya 24. Poudaril je, da te pravice zagotavlja tudi ukrajinska ustava.
Glede srečanja med Zelenskim in Putinom je Lavrov ocenil, da je treba vsako srečanje na najvišji ravni načrtovati "zelo temeljito". Predsednik ZDA je po navedbah portala Politico, ki se sklicuje na visokega ameriškega uradnika, v telefonskem pogovoru Putinu najprej ponudil tristransko srečanje, vendar naj bi ruski predsednik dejal, da to ni potrebno, in da se lahko z Zelenskim sestaneta na štiri oči. Organizacijo in pripravo srečanj naj bi na strani ZDA sicer prevzel posebni odposlanec Steve Witkoff.
Lavrov je poleg tega pohvalil Trumpa in njegovo ekipo, ki si po njegovih besedah "iskreno želi doseči rezultat, ki bo dolgoročen, trajnosten in vzdržen". Kritičen pa je bil do evropskih voditeljev, katerih stališča so po njegovem nekonstruktivna, saj da so "vztrajali le pri prekinitvi ognja in pri tem, da bodo nato nadaljevali z dobavo orožja Ukrajini".
Evropski voditelji zadovoljni
Voditelji Nemčije, Združenega kraljestva in Francije so po pogovorih s Trumpom v Beli hiši pozdravili napredek v prizadevanjih za konec vojne v Ukrajini.
Keir Starmer je po pogovorih pozdravil "resničen napredek" in "občutek enotnosti", ki je po njegovi oceni zaznamoval srečanje s Trumpom. Britanski premier je kot pozitivna rezultata pogovorov omenil dogovor o varnostnih jamstvih za Ukrajino in začetek priprav na srečanje med Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju dejal, da so bila pričakovanja, ki so jih imeli, ne le izpolnjena, temveč celo presežena. Po navedbah Merza bo do srečanja med Zelenskim in Putinom verjetno prišlo v naslednjih dveh tednih. Ob tem je kancler dodal, da ni prepričan, ali bo imel Putin dovolj poguma za srečanje z Zelenskim.
Merz je prav tako opozoril, da Ukrajina ne sme biti prisiljena v predajo svojega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil glede srečanj z ruskim predsednikom nekoliko manj optimističen in poudaril, da delo še zdaleč ni končano.
"Imamo ameriškega predsednika in Ukrajino, ki želita mir ... Putin pa me ne prepriča. Imam velike dvome o želji ruskega predsednika po miru. Njegov končni cilj je zavzeti čim več ozemlja, oslabiti Ukrajino in doseči, da ne bo sposobna samostojnega delovanja," je dejal.
Kljub temu je tudi on izrazil določeno mero optimizma. "Ko pogledam, kje smo bili pred nekaj meseci, in kje smo zdaj, sem zadovoljen z doseženim napredkom," je dodal.
Finski predsednik Alexander Stubb je medtem po srečanju izjavil, da bodo kmalu dorečene podrobnosti o varnostnih jamstvih za Ukrajino.
Pogovorov v Beli hiši so se udeležili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, italijanska premierka Giorgia Meloni in generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Z diplomatsko potjo zadovoljni tudi v Sloveniji
Tudi Slovenija podpira diplomatska prizadevanja za pravičen in dostojen mir v Ukrajini in v tem pogledu pozdravlja sodelovanje Evrope in Zelenskega s Trumpom, so danes sporočili z zunanjega ministrstva.
"Transatlantsko sodelovanje je ključnega pomena za ohranjanje pritiska na Rusijo. Vsaka rešitev mora zagotavljati trdna in verodostojna varnostna zagotovila za Ukrajino ter spoštovanje mednarodnega prava, vključno z ukrajinsko suverenostjo in nedotakljivostjo ukrajinskih meja," so dodali.
Zapisali so še, da bo Slovenija "še naprej podpirala Ukrajino in njene zaveznike pri gradnji varne prihodnosti za Ukrajino in Evropo".
