Začetek šestmesečnega predsedovanja Svetu EU je zaznamovala tudi širitev unije. In prvi, ki si želi pristopiti, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je, kot pravi sam, naredil "vse, kar je potrebno za odprtje vseh pogajalskih sklopov".
"V interesu vseh držav je, da Ukrajina čim prej vstopi v EU," je včeraj dejal v Dublinskem gradu, kjer je potekala inavguracijska slovesnost, piše Euronews.
Ukrajina je doslej odprla le en pogajalski sklop z naslovom 'Temelji' in si prizadeva, da bi pred poletnim premorom sprostila še preostalih pet. Toda ambiciozni časovni načrt je postal resno vprašljiv, potem ko je novi madžarski premier Peter Magyar izrazil nove pomisleke glede pristopnega procesa Kijeva in omilil pričakovanja o širšem in hitrejšem preboju.
Pa tudi odločitev Zelenskega, da ukrajinsko vojaško enoto poimenuje po Ukrajinski vstajniški armadi (UPA), ni pripomogla k njegovemu cilju. S tem poimenovanjem je namreč razjezil Poljake, kjer UPA velja za odgovorno za poboje Poljakov na Voliniji in v vzhodni Galiciji leta 1943 in 1944, ki jih Varšava obravnava kot genocid. UPA je v Ukrajini cenjena zaradi odpora proti Sovjetski zvezi in prizadevanj za neodvisno državo.
Zelenski je sicer na Irskem skušal malce omiliti napetosti in poudaril, da si njegova od vojne izčrpana država zasluži nadaljnje korake v pristopnem procesu. "Z naše strani smo naredili vse, kar so Svet in vsi voditelji od nas zahtevali. Tudi z določenimi težavami z vlado Orbana smo naredili vse," je poudaril Zelenski za Euronews.
Ob tem je izrazil upanje, da ga bosta podprla Magyar in poljska vlada. "Mislim, da je pomembno, da imamo pravila, ne pa zgolj politična čustva," je nadaljeval. "Za nas ni bilo enostavno izpolniti vseh teh zahtev med vojno in mislim, da je to tudi pomemben trenutek, ko varujemo in branimo seveda najprej Ukrajino, ja, pa tudi druge države Evrope."
Priznal je sicer, da obstajajo "nekatera notranja vprašanja" med Ukrajino in Poljsko, povezana z zgodovinskimi dejstvi, vendar je obe strani pozval, naj stopita skupaj "proti ruskemu ekspanzionizmu in živita v prihodnosti".
"Zdaj imamo enega agresorja," je dejal. "Branimo EU in moramo razmišljati o varnosti naših ljudi v prihodnosti."
Omenil je tudi, da je pripravljen poiskati odgovore glede vse hitreje naraščajočega spora glede UPA, zaradi katerega je poljski predsednik Zelenskemu odvzel najvišje poljsko odlikovanje.
Irska je širitev EU postavila v središče svojega šestmesečnega predsedovanja Svetu EU, pri čemer je tema že prvi dan v Dublinu zavzela osrednje mesto. Hkrati irski uradniki poudarjajo, da se zavedajo spreminjajoče se politične krajine in nameravajo agendo voditi pragmatično.
Kot trenutno kaže, je v Bruslju najbolj realističen cilj odpreti enega ali morda dva pogajalska sklopa pred poletnim premorom, ostale pa postopoma obravnavati kasneje.
Slovenija obsodila ruske napade na Kijev
Premier Janez Janša je danes medtem obsodil ruske napade na Kijev, v katerih je bilo ubitih najmanj 13 ljudi. "Rusija je znova izbrala rakete namesto diplomacije in nasilje namesto človečnosti," je na družbenem omrežju X dejal Janša in izrazil solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami.
"Globoko smo užaloščeni zaradi poročil iz Kijeva po še enem uničujočem ruskem napadu z raketami in brezpilotnimi letalniki," je dejal predsednik vlade. "Naše misli so z žrtvami in njihovimi družinami," je dodal.
Janša je ob tem opozoril, da ima "vsak zapozneli sistem zračne obrambe, vsaka zapoznela sankcija in vsaka zapoznela odločitev" posledice, ki se merijo v življenjih civilistov. Ukrajina še naprej brani ne le svojo suverenost, temveč tudi temeljna načela Ustanovne listine Združenih narodov, je poudaril.
Ruske napade je obsodil tudi zunanji minister Tone Kajzer. "Rakete namesto diplomacije in teror namesto človečnosti niso pot do miru," je sporočil na omrežju X.
