Poziv iz Zagreba: Rusija naj se umakne iz Ukrajine

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je poudaril, da skupna izjava daje jasno podporo ukrajinskemu narodu in državi. "Jasno je tudi sporočilo agresorju, da se civilizirani svet ne bo utrudil, da bomo stali ob Ukrajini, dokler ne bodo osvobodili zadnjega centimetra ozemlja," je dodal.

Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk je izpostavil zgodovinski pomen vrha. "Potem ko bomo analizirali rezultate vrha, bomo lahko rekli, da je bilo to edinstveno srečanje. Ne samo zato, ker smo veliko govorili o Ukrajini, ampak zato, ker smo se pogovarjali o pomembnih vprašanjih in sklenili, da smo na isti strani, posebno ko govorimo o Ukrajini," je poudaril.

Stefančuk je poleg plenarnega srečanja izpostavil številne dvostranske sestanke. "Pokazali smo, da nismo samo kolegi, ampak prijatelji, ki delijo iste skupne cilje. Tistim državam, ki so na drugi strani zgodovine, želim reči: poglejte nas, to je podpora, prijateljstvo, civilizacija, mir. Ukrajina bo obstala in uspela," je napovedal.

Na vrhu prve parlamentarne Krimske platforme je sodelovalo skupno 53 mednarodnih organizacij in držav. Poleg Jandrokovića, Stefančuka, predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi ter hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je sodeloval prek videopovezave, se ga je udeležilo 23 predsednikov parlamentov ter predstavniki petih parlamentarnih skupščin mednarodnih ustanov.

Klakočar Zupančič: Ukrajina krvavi tudi za Evropo

Evropski državljani morajo spoznati, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo in vsako drugo demokratično državo, je na parlamentarnem vrhu Krimske platforme v Zagrebu poudarila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. "Odgovor Evropske unije na rusko agresijo je pokazatelj resničnega vodstva v mednarodni skupnosti, njen enotni odziv na agresijo pa je presenetil mnoge," je dejala. Opozorila je tudi na pomen podpore evropskih državljanov pri skupnem odgovoru mednarodne skupnosti.

"Mi lahko pomagamo našim državljanom, da spoznajo, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo kot za vsako drugo državo, ki je posvečena demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic (...) Treba je stalno govoriti tako o kršenju človekovih pravic in gospodarskih ter ekoloških posledicah vojne v Ukrajini kot sankcijah proti Rusiji," je pojasnila.

Predsednica državnega zbora je obenem izrekla sožalje vsem, ki so zaradi vojne izgubili družino, prijatelje in znance, ter izrazila občudovanje nad ukrajinskim vodstvom, narodom in njihovim pogumom. "Ostajam brez besed, ko pomislim na grozote, ki se dogajajo v Evropi v 21. stoletju, in grozljive razmere, ki prizadenejo najobčutljivejše, posebno otroke," je izjavila, a opozorila, da so na vidiku še težji časi.

Predsednica DZ se je ob robu vrha sestala s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko, s katerim sta skupno obsodila rusko agresijo in poudarila pomen nadaljnje enotnosti EU v prizadevanju za čimprejšnje končanje vojne.

Prav tako se je srečala tudi s predsednico poljskega parlamenta Elzbieto Witek. V pogovoru sta izrazili podporo iniciativi Ženske za Ukrajino, ki združuje predsednice parlamentov evropskih držav, in razpravljali o prihodnjih aktivnostih v okviru omenjene iniciative. V luči tega je Klakočar Zupančič izrazila pripravljenost, da DZ gosti eno od prihodnjih srečanj.

Zelenski: Vrnitev ukrajinske zastave na Krim pomeni zaščito človekovih pravic

Volodomir Zelenski je večkrat poudaril, da zaradi Putinovega zavzema ozemlja Krima ni evropske države, ki ne bi čutila posledic. Meni, da ruska okupacija Krima ne more več trajati, saj so "Rusi trpinčili, travmatizirali in ubijali ljudi na Krimu, niso pa diskretni niti glede starosti, etnične pripadnosti ali česar drugega. Ubili so moške, ženske in otroke".

Krim bi moral biti osvobojen, meni Zelenski. "Ko bomo legitimno vrnili Krim Ukrajini, se bomo soočili z mnogimi izzivi. Okupator trenutno ne samo povzroča kriminalna dejanja, temveč izvaja tudi etnična in verska čiščenja. Če si musliman, denimo, te Rusi smatrajo za kriminalca. Enako velja, če imaš ukrajinski potni list."

Zelenski pravi, da je Rusija prikrajšala Krim za nadaljnji razvoj. Ponovna integracija bo najbrž zahtevala veliko let, ampak Ukrajina bo situacijo spremenila, kajti vrniti Krim Ukrajini je vrniti evropsko normo, kar vključuje varnostno, družbeno, kulturno in pravno normo.  Po zmagi bodo prevzeli in obnovili še Krim, je prepričan Zelenski. "Naše sodelovanje se mora nadaljevati, ko si povrnemo ozemeljsko celovitost," je dejal in pojasnil, da bo Ukrajina potrebovala izkušnje pri zagotavljanju varnosti, infrastrukture in socialne varnosti.

Meni, da je na Krimu odlična priložnost za ekonomski razvoj in trgovanje, vendar to Evropska Unija do zdaj še ni imela priložnosti spoznati, saj jo je Rusija odtrgala od ekonomskega razvoja. "Svet je po okupaciji Krima postal kruto mesto, v katerem Rusija lahko povzroči lakoto," je pojasnil.

"Vrnitev ukrajinske zastave na Krim pomeni zaščito človekovih pravic in svobodo vsem ljudem, manjšinam, etničnim skupnostim in svobodo govora," je dejal.

Evropski skupnosti je sporočil, da Ukrajina trenutno potrebuje le tri stvari: finančno podporo, vojaško podporo in sankcije Rusiji. Za konec se je poslovil z zdaj že znamenitimi besedami, Slava Ukrajini.

Pomen osvoboditve Krima poudarjajo tudi krimski Tatari

Tudi vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov je opozoril, da je nadaljnjo agresijo Rusije mogoče zaustaviti le z osvoboditvijo Krima. Vodja krimskih Tatarov je dejal, da se je Moskva po nezakoniti priključitvi Krima leta 2014 odločila ta polotok spremeniti v vojaško trdnjavo, iz katere lahko izvaja nadaljnjo agresijo na "svobodne ljudi po svetu".

Da bi Rusija okrepila svoj položaj, se je po besedah Čubarova odločila za preganjanje avtohtonega tatarskega prebivalstva in etničnih Ukrajincev, ki so ostali zvesti Kijevu, obenem pa je na Krimu vse več Rusov, da bi dosegli etnično prevlado. Čabarov je ocenil, da Putin tako želi nadaljevati "satanski" načrt sovjetskega diktatorja Josipa Stalina proti Tatarom.

Pomen Tatarov za Turčijo in spoštovanje njihovih pravic je na konferenci izpostavil tudi predsednik turškega parlamenta Mustafa Sentop.

Tatari so turški narod, ki predstavlja 13 do 15 odstotkov prebivalstva Krima. Iz zgodovinskih razlogov niso naklonjeni Rusiji. Leta 1944 je Rusija pod vodstvom Stalina v današnji Uzbekistan izgnala približno 200.000 krimskih Tatarov, ki so jih obtožili sodelovanja z Nemci.

Številni Tatari so leta 2014 tudi bojkotirali referendum o ruski priključitvi polotoka Krim.

'Rusija krši človekove pravice v Ukrajini, to je napad na samo demokracijo'

"Zbrali smo se, da bi posredovali tri sporočila. Prvo je, da jasno in glasno rečemo, da je Krim Ukrajina, da sta Doneck in Lugansk Ukrajina, da so vsa okupirana območja Ukrajina in da podpiramo Ukrajino pri uresničevanju njene ozemeljske celovitosti. Drugo je podpora parlamentov držav, ki so zbrani tu, ukrajinskemu parlamentu, tretje pa, da izrazimo močno podporo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu," je ob začetku vrha Krimske platforme izpostavil hrvaški premier Andrej Plenković.

Nezakonita aneksija Krima leta 2014 je bila po njegovih besedah napoved Rusije, kaj bo sledilo, Krimska platforma pa je odgovor demokratskega sveta, da nikoli ne bo bo privolil v njene cilje.

Hrvaški premier je še spomnil, da je Hrvaška vedno podpirala Ukrajino, tokratno srečanje pa je samo še ena manifestacija te podpore. "Ne biti na strani Ukrajine pomeni izdajo vseh načel, na katerih temelji demokratski svet. Biti na strani Ukrajine pomeni biti na pravi strani," je dodal in izrazil zadovoljstvo, da Evropa in svet nista ponovila napake izpred 30 let, ko Hrvaška ni imela takšnega izraza solidarnosti, kot ga ima Ukrajina danes.

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je opozorila, da brutalni napadi, ubijanje civilistov, posilstva in napadi na energetsko infrastrukturo niso humano vedenje. "Vse to so vojni zločini in obljubljamo ukrajinskemu narodu, da bomo stali ob njih," je napovedala.

Pelosijeva je za konec izpostavila pomembnost sankcij, "ker je na kocki sama demokracija", in zagotovila, da bodo ZDA stale ob Ukrajini do konca.

Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev Krima, iskanja načinov za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje.

Oba dosedanja vrha sta potekala na ravni vlad in predsednikov držav, z vrhom v Zagrebu pa so vzpostavili tudi parlamentarno obliko Krimske platforme.