Razlogi za demonstracije, ki jih usklajuje koalicija več kot 50 skupin pod vodstvom mladih International Youth Strike, se od mesta do mesta nekoliko razlikujejo, so pa med njimi tudi visoke najemnine in vse slabši pogoji v šolah in na univerzah.
Je pa protestom po poročanju francoske tiskovne agencije AFP skupen vtis med mladimi, da so evropske vlade preveč zaposlene z geopolitičnimi krizami in pomočjo velikim podjetjem, namesto da bi vlagale v blaginjo mlajših generacij.
Protestniki opozarjajo na visoke življenjske stroške, pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj ter težave v izobraževanju in zdravstvu. Med njihovimi zahtevami so večja vlaganja v študentske nastanitve, dostopnejša prehrana, varstvo okolja, demilitarizacija družbe in nasprotovanje obveznemu vojaškemu usposabljanju.
V nekaterih mestih za varnost skrbijo številni policisti, saj oblasti skrbi, da bi se lahko protesti sprevrgli v izgrede, tako kot so se nedavni v Franciji, Italiji in Nemčiji.
Na Hrvaškem dijaki in študenti danes v več mestih bojkotirajo pouk in predavanja ter protestirajo proti visokim življenjskim stroškom, stanovanjski krizi in militarizaciji. Udeležba na protestih je po podatkih pristojnega ministrstva razmeroma majhna, pouk pa je večinoma potekal nemoteno.
Na Reki se je po poročanju hrvaške radiotelevizije HRT zbralo okoli sto dijakov, ki so nosili transparente z napisi "Želimo knjige, ne pušk" in "Borimo se za svoje izobraževanje, ne za vaše vojne". Na tamkajšnji filozofski fakulteti je protestiralo še približno 50 študentov. Med mesti na severu Hrvaške so največjo udeležbo zabeležili v Čakovcu. V Varaždinu se je protestom pridružilo manjše število dijakov.
V Italiji protesti mladih sovpadajo z današnjo splošno stavko. V Rimu so dijaki korakali za transparentom z napisom Svobodo si bomo vzeli, če nam je nihče ne bo dal – proti vladi, vojni in visokim življenjskim stroškom. Na demonstracijah v Rimu in Milanu so zažgali kartonske makete tankov, poroča AFP.
Demonstracije so potekale tudi v Trstu, kjer se je po podatkih tamkajšnje kvesture zbralo okoli 5000 ljudi, večinoma dijakov, poroča Primorski dnevnik. Dijaki so po pisanju časnika povedali, da želijo opozoriti na težave v šolstvu in javnem zdravstvu, ki so posledica pomanjkanja sredstev. Med drugim v šolah primanjkuje osebja, šolska poslopja pa bi bilo treba prenoviti, opozarjajo.
V Avstriji so protesti pod sloganom Za našo prihodnost, proti vašim vojnam napovedani v 14 mestih. Demonstracije pred univerzo na Dunaju, kjer se je zbralo več sto ljudi, so se po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA po dobri uri sprevrgle v nasilje, zato je posredovala policija, ki je uporabila solzivec in pridržala nekaj protestnikov.
V Nemčiji je v ospredju nasprotovanje militarizaciji. Po navedbah organizatorjev, na katere se sklicuje nemška tiskovna agencija dpa, potekajo v okoli sto nemških mestih, skupno pa se jih udeležuje kakih 50.000 dijakov in študentov.
V Berlinu se demonstracij po poročanju AFP udeležuje kakih tisoč študentov in dijakov, ki protestirajo proti hitri ponovni oborožitvi Nemčije, ki je podžgala strahove pred ponovno uvedbo vojaške obveznosti.
Oboroževanju se zoperstavljajo tudi protestniki v Frankfurtu, kjer so nekateri prodajalci nakita in luksuznih modnih znamk z deskami pokrili izložbe v strahu pred ponovitvijo izgredov in plenjenja med oktobrskimi demonstracijami. Po poročanju dpa se je demonstracij v Frankfurtu dopoldne udeležilo okoli 400 mladih.
V Londonu pa so mladi nosili transparente z napisom Ne vojni, rasizmu, podnebni krizi, kapitalizmu.
Z novinarsko konferenco tudi v Sloveniji
Mladi in skupina učiteljev so danes opozorili na vse večjo militarizacijo, tudi v šolstvu, in vse bolj negotove življenjske razmere. Na novinarski konferenci ob evropskem dnevu mobilizacije mladih proti militarizaciji Youth Strike so namesto oboroževanja med drugim zahtevali vlaganje v izobraževanje, zdravstvo in socialno varnost.

"Stojimo v solidarnosti z mladimi, dijaki in študenti, nad katerimi evropske policije in milice izvajajo nasilje, nekatere z vodnimi topovi in solzivcem, druge s potuhnjenimi proračunskimi rezi v socialo, zdravstvo in šolstvo. Vemo, da nas kmalu čaka podobna usoda," so v izjavi, ki jo je pred stavbo ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino prebrala Mihaela Modic, navedli v Kolektivu Rosa.
Opozorili so, da se vse več javnega denarja v Sloveniji in Evropi preliva v obrambo, za katero "stojijo finančni interesi orožarskih podjetij, ki so se razpasla povsod". "In kam gre ta denar? Denar gre za nakup orožja, za promocijo vojaške miselnosti v šolah in na univerzah. Promocija poteka s pomočjo okrepljenih kampanj novačenja v vojsko, ki se pri nas imenuje Postani vojak," so izpostavili.

Med njihovimi zahtevami, povezanimi v skupni izjavi gibanja Youth Strike, so konec militarizacije in varčevalnih ukrepov, več naložb v zdravstvo, šolstvo in socialno varnost ter odprava vojaškega naborništva, tudi prostovoljnega. Zahtevajo "svobodo, pravičnost in solidarnost za vse zatirane narode", prekinitev vezi z državami, kot je Izrael, podnebno in socialno pravičnost za vse, konec ekstraktivizma, ekološkega uničevanja ter vseh oblik zatiranja in izkoriščanja.
Skupina učiteljev Gimnazije Bežigrad je v izjavi izrazila zaskrbljenost nad napovedano prenovo šolskega sistema in razumevanjem izobraževanja "predvsem skozi prizmo učinkovitosti, merljivosti in konkurence". "Javna šola ni zgolj storitev med drugimi storitvami, je skupno dobro, ki ustvarja pogoje za družbeno povezanost, enake možnosti in dejavno vključenost v soupravljanje skupnosti," so poudarili.

Po njihovi oceni mora prenova šolstva temeljiti na odprtem dialogu med učitelji, raziskovalci, ravnatelji, starši, dijaki in širšo javnostjo, saj v nasprotnem obstaja nevarnost, da reforma postane "predvsem politični projekt".
Mojca Žerak iz sindikata Mladi Plus je medtem opozorila na razširjanje prekarnosti na trgu dela, ki da mlade pušča v negotovosti, ta negotovost pa se nadalje razširi v vse pore njihovih življenj. Poudarila je, da je družba mladim, preden jih začne pozivati k zaposlitvi v vojski, dolžna zagotoviti varen in dostojen prehod iz šolanja na trg dela. "Šele potem bomo lahko prepričani, da so te zaposlitve res prostovoljne, ne pa posredna prisila, ki jih pod krinko stabilnosti vodi v smrtno nevarnost," je dodala.



























































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.