'Zelo nezadovoljen' Trump žuga Putinu: Želi le ubijati ljudi

"Zelo sem bil nezadovoljen s svojim pogovorom s predsednikom Putinom. On želi iti do konca, samo nadaljevati ubijanje ljudi. To ni dobro," je ameriški predsednik Donald Trump dan po pogovoru z ruskim predsednikom povedal novinarjem na krovu predsedniškega letala.

Ob tem je Trump namignil, da bi lahko zaostril sankcije proti Rusiji. Z njimi je v zadnjih šestih mesecih odlašal in v tem času poskušal prepričati Putina, naj konča vojno. "Veliko govoriva o sankcijah," je dejal ter dodal, da se ruski predsednik zaveda, da jih bodo morda sprejeli.

Trump je še izpostavil, da je imel tudi "zelo strateški klic" z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V ločenem pogovoru pa se je v petek pogovarjal tudi z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, s katerim je razpravljal o dobavi raket za zračno obrambo v Ukrajino, čeprav se za to še ni dokončno odločil.

ZDA je nedavno sprejela odločitev o ustavitvi določenih pošiljk raket zračne obrambe in drugega streliva v Ukrajino. Med drugim so po poročanju medijev ustavili tudi rakete za sisteme patriot, ki predstavljajo ključno orožje v boju proti vsakodnevnim ruskim napadom iz zraka.

Pogajanja za končanje vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija sprožila z agresijo februarja 2022, so trenutno zastala. Putin vztraja pri svojih ciljih, je pa Trumpu zagotovil pripravljenost nadaljevati pogajanja.

Predsednik ZDA je medtem v petek ob praznovanju dneva neodvisnosti v Beli hiši podpisal zakon o proračunu za leto 2026. Ob podpisu zakona je Trump, obkrožen z republikanskimi kongresniki in senatorji, dejal, da so največje davčne olajšave v zgodovini države potrdili za stalno. "Podiramo vse možne gospodarske rekorde, in to še preden je začel zakon veljati. S tem zakonom bo naša država gospodarsko postala raketa," je dejal.

Republikanci v predstavniškem domu so v četrtek ob ogorčeni opoziciji demokratov potrdili predlog zakona o proračunu za leto 2026 in davčnih olajšavah, ki ga je v torek s prav tako tesno večino 51 proti 50 in z odločilnim glasom podpredsednika ZDA JD Vancea potrdil senat.

Za Trumpa in republikance zakon prinaša podaljšanje veljavnosti olajšav za podjetja in premožne, sprejetih v času Trumpovega prvega mandata, in nekatere nove, kot je ukinitev davka na napitnine in nadure. Vendar pa je ta ukrep, ki koristi manj premožnim Američanom, le začasen, medtem ko se olajšave za podjetja in premožne podaljšajo za nedoločen čas.

Nestrankarski Center za davčno politiko je ocenil, da bodo zaradi zakona najrevnejši v ZDA ostali brez zastonj zdravstvenega zavarovanja, dobili pa bodo povprečno za 150 dolarjev (dobrih 127 evrov) letno na račun davčnih olajšav.

Skupaj okrog 4500 milijard dolarjev (okoli 3800 milijard evrov) vreden zakon zagotavlja denar za Trumpove prioritete, kot so deportacije nedokumentiranih priseljencev, in za to pristojna agencija ICE bo dobila 175 milijard dolarjev (slabih 150 milijard evrov). Zakon med drugim zagotavlja še denar za nove vojaške ladje, zid na meji z Mehiko in protiraketni sistem za celotno državo.

Čeprav je lani med kampanjo obljubil, da se programa zdravstvenega varstva revnih ne bo dotikal, pa zakon v desetih letih ukinja 1200 milijard dolarjev (dobrih 1100 milijard evrov) za medicaid, zaradi česar bo brez zdravstvenega varstva ostalo 12 milijonov Američanov.

Po trditvah nestrankarskega kongresnega urada za proračun zakon povečuje proračunski primanjkljaj v desetih letih za 3300 milijard dolarjev (dobrih 2800 milijard evrov).

Demokrati računajo, da bodo zaradi nepopularnosti zakona, ki, kot pravijo, jemlje revnim in daje bogatim, prihodnje leto osvojili kongresno večino. Trump je medtem že v četrtek pozdravil potrditev predloga zakona v kongresu. Prepričan je, da gre za najboljše darilo za rojstni dan Ameriki.

Zakon je podpisal na proslavi dneva neodvisnosti pred Belo hišo s preleti vojaških letal, vključno z bombnikom, ki je sodeloval v nedavnih napadih na iranski jedrski program. Zabava se je končala z ognjemetom, tako kot drugje v ZDA. Mnogi Američani so praznik izkoristili za udeležbo na protestih proti Trumpovim politikam in zakonu.

Potem ko se je Hamas v petek pozitivno odzval na predlog o začasni prekinitvi ognja v Gazi in izrazil pripravljenost na takojšnja pogajanja, je Izrael danes nadaljeval napade na razdejano enklavo, čeprav naj bi po navedbah ZDA pred tem že podprl 60-dnevno prekinitev ognja. Izraelska vlada sicer tega uradno ni sporočila.

Izraelske sile so v številnih napadih v Gazi danes ubile najmanj 29 ljudi. Osem med njimi naj bi bilo ubitih, ko so čakali na razdeljevanje pomoči, poroča katarska televizija Al Jazeera. Po navedbah lokalne civilne zaščite je vojska napadla tudi nekdanjo šolo z razseljenimi Palestinci.

Ameriški predsednik je v petek sicer izrazil optimizem glede možnosti za skorajšnje premirje v Gazi. V ponedeljek bo v Beli hiši gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Zadnje premirje v Gazi je v veljavo stopilo 19. januarja in je kljub izraelskim kršitvam zdržalo do 18. marca, ko je izraelska vojska ponovno okrepila smrtonosno obstreljevanje enklave. Že pred tem je ustavila dobavo pomoči v enklavo.

Izrael še naprej krši tudi premirje v Libanonu, kjer je bil jug države znova prizorišče napada izraelskega drona na vozilo, v katerem je bil ubit en človek, navaja libanonska tiskovna agencija NNA.