Zemljevid nevarnosti: kje so tla najbolj nemirna?

Na tisoče mrtvih in ranjenih – to je žalostna bilanca hudih ponedeljkovih potresov z močjo do 7,8 v jugovzhodni Turčiji in severovzhodni Siriji. 

A tudi v naših zemljepisnih širinah se tla vedno znova tresejo. In na to, da je nevarnost resnična, kaže tudi zemljevid EFEHR (European Facilities for Earthquake Hazard and Risk), neprofitne mreže organizacij in skupnostnih virov, katerih cilj je izboljšati oceno potresne nevarnosti in tveganja v evropsko-sredozemskem prostoru. 

Samo potresi so v Evropi v 20. stoletju terjali več kot 200.000 življenj in povzročili za več kot 250 milijard evrov škode. Za zmanjšanje vpliva katastrofalnih potresov so zato pomembne celovite analize potresne nevarnosti in potresnega tveganja.

Potresov namreč ni mogoče niti natančno predvideti niti preprečiti, se je pa mogoče s preventivnimi ukrepi vsaj do neke mere izogniti najhujšim posledicam.  

Mednarodna ekipa evropskih seizmologov, geologov in inženirjev, ki jo vodita švicarska seizmološka služba in skupina za seizmologijo in geodinamiko pri ETH Zürich, je zato revidirala model potresne nevarnosti, ki obstaja od leta 2013, in ustvarila prvi model potresne nevarnosti za celotno Evropo. Modela opisujeta, kje se bodo verjetno pojavili tresljaji, ki jih povzročajo potresi, kako močni in pogosti so ter njihov potencialni vpliv na zgradbe in ljudi.

Tudi posodobljeni model potrjuje, da so Turčija, Grčija, Albanija, Italija in Romunija države z največjo seizmično ranljivostjo v Evropi, sledijo pa jim druge balkanske države.

Potresno tveganje je še posebej veliko v urbanih območjih in območjih z veliko stavbami izpred leta 1980. Med takšnimi območji so mesta, kot so Istanbul in Izmir v Turčiji, Catania in Neapelj v Italiji, Bukarešta v Romuniji in Atene v Grčiji. Samo te štiri države predstavljajo skoraj 80 odstotkov modelirane gospodarske škode v višini sedem milijard evrov, ki jo potresi vsako leto v povprečju povzročijo v Evropi, povzema krone.at.

Toda tudi mesta, kot so Zagreb, Tirana, Sofija, Lizbona, Bruselj in Basel imajo nadpovprečno tveganje za potrese v primerjavi z manj izpostavljenimi mesti, kot so Berlin, London ali Pariz. 

Glavni dejavniki, ki vplivajo na potresno tveganje v Evropi, so srednje visoke armiranobetonske zgradbe in nizke nearmirane zidane hiše, zgrajene pred osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Če bi samo v Turčiji in Italiji te stavbe nadgradili na najnovejše evropske gradbene standarde Eurocode 8, bi lahko povprečno letno število smrtnih žrtev zaradi potresov zmanjšali za več kot 50 odstotkov, povprečne letne gospodarske izgube pa za vsaj 30 odstotkov.

"Protipotresna gradnja je eden najučinkovitejših ukrepov za zaščito pred potresi," poudarjajo strokovnjaki. 

Kaj pa Slovenija? "Pri nas je približno 100.000 stavb oziroma delov stavb, ki na dolgi rok ne dosegajo sprejemljivega potresnega tveganja, kar pomeni, da bi jih morali v določenem obdobju obnoviti oz. nadomestiti," je za oddajo 24UR povedal Matjaž Dolšek s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. 

Poleg tega skoraj 34 odstotkov Slovencev živi na območju, kjer je možen rušilni potres. "Ni možnosti, da bi prišlo do tako močnih potresov kot v Turčiji," medtem miri Gregor Rajh iz Arsa. 

Bi pa se po drugi strani v Sloveniji lahko zgodil potres, kot smo mu bili priča v Petrinji, kjer je bilo poškodovanih več kot 33 tisoč stavb. "Smo naredili simulacijo s podobno magnitudo, kot je bila v Petrinji, in ocenili, da bi neposredna škoda, ki bi nastala na stavbah leta 2020 v Ljubljani, znašala približno 10 milijard evrov," je še dejal Dolšek. Simulacija je ob tem pokazala tudi, da bi tovrsten potres zahteval okoli 500 žrtev. 

Bore malo smo se naučili tudi iz preteklih potresov na naših tleh. "Ko smo naredili simulacijo ljubljanskega potresa iz leta 1895 z magnitudo 6,1, je bilo izpostavljenih od 170 do 300.000 objektov na tem geografskem področju," pravi Dolšek. 

V ljubljanski občini bi ob potresu osme stopnje brez strehe nad glavo ostalo skoraj 12.000 prebivalcev, začasno bi jih brez doma ostalo več kot 75.000. Kar sedem ljubljanskih stolpnic bi bilo najbolj smiselno porušiti, ker jih ni mogoče protipotresno utrditi. V Sloveniji bi za utrditev stavb potrebovali med 2,5 in 6 milijard evrov.

"V Sloveniji že dve leti poteka razprava, ki je naložila vladi, da sprejme resolucijo o krepitvi potresne odpornosti oz. stavb, objektov v državi. Pa vendar še vedno ni bila sprejeta," še opozarja Dolšek. V Sloveniji sicer zabeležimo približno 200 potresov letno.