Zemljevid prikazuje ozemlje Ukrajine in oranžno obarvano območje, ki je pod ruskim nadzorom in predstavlja približno 20 odstotkov Ukrajine. Predsednika Trump in Zelenski sta si pred zemljevidom izmenjala tudi nekaj besed, fotografijo je na družbenih omrežjih delil namestnik šefa kabineta Bele hiše Dan Scavino.
Zelenski je v pogovoru Trumpu na zemljevidu pokazal nekaj podrobnosti glede bojišča in pojasnil, kdo nadzoruje katera območja. Zemljevid je na desni strani Ovalne pisarne visel tudi, ko je Trump pred svojo mizo posedel evropske voditelje, šefa Nata in Zelenskega.
Ukrajinski mediji opozarjajo, da gre za oster opomin in možno orodje Trumpa, da pritisne na Zelenskega, naj razmisli o dogovoru 'zemlja za mir'.
Putinov pogoj za končanje vojne
Potem ko vrh na Aljaski ni prinesel uradnega dogovora ali premirja, se pojavljajo ugibanja, da sta voditelja že razpravljala o možnosti, da v zameno za mir Ukrajina preda del ozemlja. To bi dejansko pomenilo rusko aneksijo suverenega ukrajinskega ozemlja z uporabo sile. Po poročanju medijev naj bi Putin na srečanju na Aljaski kot pogoj za končanje vojne zahteval umik ukrajinskih sil iz Donecka in Luganska. Ob tem naj bi omenil možnost zamrznitve frontne črte v južnih regijah Herson in Zaporožje.
Rusija je doslej okupirala okoli 19 odstotkov Ukrajine, vključno s Krimom in deli Donbasa.
Zelenski je že pred časom dejal, da bo Kijev predlog z zahtevo po umiku svojih sil iz Donbasa zavrnil, saj bi z njim Ukrajina izgubila pomemben obrambni pas, Moskva pa bi s tem dobila odprto pot za nadaljevanje ofenziv.
Komu bo pripadlo kaj?
Pri britanskem SkyNews so analizirali, katere dele ozemlja bi dogovor lahko vključeval. Rusija naj bi se osredotočila na Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson.
Lugansk že skoraj v celoti nadzorujejo ruske sile, medtem ko 30 odstotkov ostalih območij ostaja pod ukrajinskim nadzorom. Rusija bi si tudi s pogajanji skušala zagotoviti preostali del Donbasa, kar bo za Ukrajince težko sprejemljivo, saj bi s tem izgubili pas utrdb. Gre za mrežo mest, kjer že 11 let zadržujejo ruske sile. V to območje je Ukrajina vlagala tudi ogromno denarja, časa in truda, kar so na lastni koži izkusili tudi Rusi, ko jim leta 2022 ni uspelo zavzeti Slovjanska. Podatek, ki nakazuje, da gre za izjemno pomembno območje.
Vprašanje ostaja tudi, ali se bo Putin zadovoljil z Donbasom ali si zgolj pripravlja teren za nadaljnje teritorialne apetite. Izvedbo bi lahko prestavil na čas, ko Trumpa ne bo več v Beli hiši, opozarjajo analitiki. "Donbas je odskočna deska za novo ofenzivo Rusije," je pred časom komentiral Zelenski.
Na drugi strani je med prioritetami Ukrajine zagotovo jedrska elektrarna Zaporožje, saj prispeva pomemben delež k ukrajinskim energetskim potrebam. Po oceni analitikov bi lahko Rusi tukaj dejansko popustili, a bi hkrati vztrajali pri ohranjanju dostopa do Krima po kopnem. To pa bi pomenilo, da bi mesti Mariupol in Melitopol ostali v ruskih rokah.
Vojaški analitik Michael Clarke sicer ocenjuje, da je sedaj največja verjetnost, da se bosta strani dogovorili o premirju, ki bi začelo veljati z vnaprej dogovorjenim datumom, ob tem pa bi ZDA rožljale s sankcijami, če bi katera od strani premirje prekršila.
