Moškega so aretirali konec oktobra na severu Švedske, potem ko ga je žena prijavila policiji. Od takrat je v priporu, obtožbe pa zanika.
Po navedbah tožilstva naj bi žrtev dolga leta sistematično izkoriščal. Prisili naj bi jo, da je izvajala spolna dejanja, sam pa je od tega pobiral denar. Po obtožnici naj bi jo oglaševal na spletu, se dogovarjal srečanja z moškimi ter nato nadzoroval posilstva. Do februarja so preiskovalci identificirali približno 120 moških, ki naj bi kupovali spolne storitve. Kazniva dejanja naj bi se dogajala med 11. avgustom 2022 in 21. oktobrom 2025.
Tožilstvo navaja, da je žrtev nadzoroval z nasiljem in grožnjami ter izkoriščal njeno odvisnost od drog in strah pred njim. Njena odvetnica Silvia Ingolfsdottir je dejala, da je bila žrtev izpostavljena "posebej hudim kaznivim dejanjem" ter da zdaj upa na pravico. Sojenje naj bi se začelo 13. aprila.
Primer spominja na Gisèle Pelicot
Primer na Švedskem mnogi primerjajo z zgodbo Gisèle Pelicot iz Francije, ki je postala simbol boja proti spolnemu nasilju.
Med letoma 2011 in 2020 jo je njen mož Dominique Pelicot omamljal in omogočal, da so jo posiljevali številni moški, medtem ko je bila nezavestna. Več kot 50 storilcev je bilo identificiranih. Dominique Pelicot je bil obsojen na 20 let zapora, drugi pa na kazni od treh do 15 let.
Primer je v Franciji sprožil široko razpravo o kulturi posilstev in položaju žrtev, Pelicotova pa je postala ena najvidnejših glasov v boju proti spolnemu nasilju.
Tudi švedski primer znova odpira vprašanja o sistemskem nasilju, zlorabi moči in zaščiti žrtev. Mnogi opozarjajo, da število prijavljenih primerov spolnega nasilja v Evropi narašča, obsodb pa je relativno malo, kar dodatno poudarja kompleksnost in težo tovrstnih kaznivih dejanj.
