Zgodbe iz Gaze, ki pričajo o nepredstavljivem trpljenju

Na Kongresnem trgu v Ljubljani in tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih je ta vikend potekalo branje imen z uradnega seznama palestinskih otrok, ki so bili ubiti v Gazi. Prebiranje imen je zaradi velikega števila žrtev – po uradnih podatkih je bilo v zadnjih dveh letih ubitih več kot 20.000 otrok – trajalo več kot 30 ur. 

Petletna deklica Hind Radžab je postala simbol tragedije in krutosti obleganja Gaze. Njena družina je 29. januarja 2024 bežala iz mesta Gaza, ko so izraelske sile pričele obstreljevati njihovo vozilo. Pri tem so takoj umrli njen stric, teta in njuni trije otroci. Strelski napad sta sprva preživeli le Hind in njena sestrična, ki sta poklicali palestinski Rdeči polmesec in prosili za pomoč, pri čemer sta opozorili, da se jima približuje izraelski tank. 

Med telefonskim pogovorom z reševalci so izraelske sile znova streljale proti vozilu in ubile tudi sestrično. Petletnica je tako ure ostala sama v vozilu ter ves čas med telefonskim pogovorom s centralo prosila za pomoč, medtem ko so se reševalci skušali prebiti do nje. Tako Hind kot reševalce so dva tedna pozneje, po izraelskem umiku z območja, našli mrtve. Primer so preiskovali mediji in neodvisne organizacije, objavljeni so bili tudi posnetki telefonskega pogovora z malo Hind tik pred njeno smrtjo. Po njeni zgodbi je nastalo več filmov, enega so producirali Brad Pitt, Joaquin Phoenix in Rooney Mara, na Beneškem festivalu pa je doživel več kot 23 minut dolge stoječe ovacije. Deklici v čast pa je ameriški raper Macklemore napisal pesem Hind's Hall. 

2. avgusta 2025 je v zgodnjih jutranjih urah izraelska vojska v Gazi ubila 10-letno Saro Hamed Elkarnavi. Izraelska raketa je ubila tudi njena starša, petletno sestro in triletnega brata. Dan pred svojo smrtjo pa je Sara, ki je bila članica pevskega zbora Ahaziž – kar v prevodu pomeni Zbirka pesmi oziroma ljudskih melodij – z otroki posnela recitacijo pesmi "If I must die" (v prevodu: "Če moram umreti"). 

S pevskim zborom je vadila za nastop, ki bi se moral odviti v okviru programa Float 2 Gaza na festivalu Plavajoči grad, ki je potekal na gradu Snežnik. V Ljubljani je zato protestno nastopil Orkester za Saro, ki je pozval k preboju blokade v Gazi.

Med reševalci in zdravstvenimi delavci v Gazi se je pojavila tudi nova kratica ROBPDČ oziroma WCNSF, ki pomeni "ranjen otrok brez preživelih družinskih članov" (angleško: wounded child, no surviving family). Ena takšnih je tudi dveletna Sivar Abdel Hadi, ki je edina preživela izraelski zračni napad na njihov dom v osrednji Gazi. V napadu julija 2024 so bili ubiti njeni starši, njeni dve sestri, brat in stric po materini strani. V času napada so bili vsi družinski člani zbrani ob kosilu. Sivar je utrpela hude poškodbe (opekline, poškodbe zaradi šrapnelov), a so jo uspeli rešiti. 

Ko je 18. marca 2024 izraelsko letalo bombardiralo večstanovanjsko stavbo v Gazi, je napad edini v družini preživel osemletni Abdel El Salam. V napadu je izgubil oba starša in dve sestrici, ter sestrično in dva bratranca. Ubiti otroci so bili stari od štiri do 10 let. Osemletnik pa je bil v napadu ranjen, a je pod ruševinami čudežno preživel. 

Konec aprila 2024 je izraelska bomba v Rafi zadela hišo, v kateri so bili oče, noseča mati in njuna hčerka. Reševalci na terenu so uspeli še pravočasno rešiti dojenčka iz trebuha noseče matere, ki je v napadu umrla. Dojenček je tako edini preživeli član svoje družine. 

Tudi 14-letna Nur je avgusta letos po zračnem napadu, ki je zadel njen dom, edina preživela iz svoje družine. V napadu je med spanjem izgubila starše ter 13-letno in 9-letno sestro, sama pa je utrpela poškodbe, med drugim je imela zlomljeni obe roki. 

Triletni Amr El Hams je preživel napad na severu Gaze aprila letos. V napadu je izgubil mamo, ki je bila v devetem mesecu nosečnosti, dva sorojenca in dedka. Malčka, ki je bil hudo podhranjen, so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je imel v možganih zarite šrapnele. Od napada ne more hoditi ali govoriti. 

Po štirih mesecih od napada so malčka skupaj z njegovo teto evakuirali iz Gaze in ga odpeljali na zdravljenje v Italijo.

Poročali smo tudi o grozljivi usodi palestinske zdravnice Ale el Nadžar, ki je v izraelskem napadu na njen dom maja letos izgubila devet od svojih 10 otrok. Najmlajša je imela komaj sedem mesecev, najstarejši pa je dopolnil 12 let. Njen mož je napad preživel, a ja pozneje zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel, umrl v bolnišnici. Z edinim preživelim sinom, 11-letnim Adamom, sta zato sprejela ponudbo za zdravljenje v Italiji.

Marca 2025 so izraelske sile v okolici Rafe ubile 15 palestinskih reševalcev, ki so bili na poti na reševalno misijo. Izraelske oblasti so sprva to zanikale, a so nato preiskovalci Združenih narodov v pesku na jugu Gaze odkrili množično grobišče, v katerem so našli 15 trupel, v bližini pa tudi uničena vozila, na katerih so bile oznake Rdečega polmeseca. 

Na telefonu enega od ubitih reševalcev so našli tudi posnetek, ki je nastal med napadom na njihov konvoj in je razkril neskladja z uradnimi razlagami izraelskih oblasti. 

Tarče izraelskih napadov so pogosto tudi novinarji. V Gazi je po dostopnih podatkih bilo do 11. avgusta letos ubitih 274 novinarjev oziroma medijskih delavcev. V začetku lanskega leta je bil ubit poročevalec katarske Al Jazeere, ki je sicer tudi sin znanega palestinskega novinarja Uaela al Dahduha. 

Ta je pred tem v enem od napadov izgubil že ženo, dva otroka, vnuka ter še več drugih sorodnikov. Po napadu, v katerem je bil tudi sam ranjen, so ga evakuirali v Katar. 

V Gazi praktično ni družine, ki ne bi v zadnjih dveh letih doživela izgube bližnjih. Posamezne tragične zgodbe so prišle tudi v svetovne medije, a veliko je tudi takšnih, kjer so bile v izraelskem bombardiranju izkoreninjene celotne družine, pokopane pod ruševinami stavb.