"Mjanmar je v severnem delu zvezne države Rakhine zagrešil genocid nad skupnostjo Rohingov, s čimer je kršil svoje obveznosti iz Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida," je dejal predsednik ICJ Yuji Iwasawa. Kot je dodal, Mjanmaru ni uspelo preiskati, preganjati in kaznovati vseh, ki so kršili Konvencijo ZN o genocidu.
"Na podlagi vseh dokazov v celoti sodišče meni, da je edini razumen zaključek, ki lahko pojasni ravnanje Mjanmara, namera, da se uniči znaten del (...) pripadnikov Rohingov v severnem delu zvezne države Rakhine," je še povedal.
"Ubili so na tisoče civilnih pripadnikov manjšine Rohingov, zagrešili so množična dejanja spolnega nasilja ter dejanja hudega nasilja nad otroki, napadli pa so tudi bežeče Rohinge, ko so ti v velikem številu poskušali pobegniti v Bangladeš," je povedal Iwasawa. Sodišče je tudi ugotovilo, da je bilo med ofenzivo leta 2017 glede na dokaze nasilno ubitih okoli 10.000 Rohingov.
Sodnik je v okoli tri ure dolgem branju odločitve še pozval Mjanmar, naj omogoči Rohingom varno pot nazaj v domovino.

Tožba Gambije
Gambija je leta 2019 proti Mjanmaru na ICJ vložila tožbo zaradi genocida. Trdila je, da je mjanmarska vojska želela uničiti ljudstvo Rohinga z množičnimi umori, posilstvi in požigi. Januarja so na sodišču obravnavali tožbo, v okviru katere so sedaj sodniki razsodili, ali je Mjanmar z nasiljem nad Rohingi kršil Konvencijo ZN o genocidu iz leta 1948.
ICJ sicer nima vzvodov za uveljavitev svojih odločitev, bo pa razsodba v prid Gambije okrepila politični pritisk na vladajočo vojaško hunto v Mjanmaru.
Nasilje vojske nad Rohingi je leta 2017 sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine, ki so se zatekli v sosednji Bangladeš. Danes jih tam v natlačenih begunskih taboriščih živi 1,17 milijona. Begunci so ob prihodu pripovedovali o mučenju, ubijanju, posilstvih in požiganju vasi. Preiskovalci Združenih narodov so to označili za genocid.
ICJ je sicer leta 2020 v vmesni sodbi Mjanmaru, ki ga je leta 2017 vodila zdaj zaprta nekdanja voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, naložilo sprejetje ukrepov za zaščito omenjene skupnosti. Suu Kyi, ki jo je mjanmarska hunta po prevzemu oblasti leta 2021 obsodila na več kot 20 let zapora, je obtožbe o genocidu takrat zanikala.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.