Tujim vlagateljem po novem ne bo več treba ustanavljati skupnih podjetij z državo, dovoljena bodo velika zasebna podjetja, kubanski in tuji vlagatelji pa bodo lahko pridobivali deleže v državnih podjetjih.
Premier Manuel Marrero točne časovnice uveljavitve ukrepov ni navedel, je pa kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel v sredo izpostavil potrebo po "nujnih spremembah", da bi preprečili gospodarski zlom.
Kuba se spopada z obsežno gospodarsko krizo, potem ko ji je predsednik ZDA Donald Trump januarja onemogočil dobavo nafte iz Venezuele, ki je bila njena glavna dobaviteljica. Naftna blokada je kubansko že tako pešajoče gospodarstvo pripeljala na rob propada. Država se sooča z izpadi električne energije, ki včasih trajajo več kot 30 ur, ter pomanjkanjem hrane, goriva, pitne vode in zdravil.
Čeprav je Havana za svoje težave vedno krivila več kot 60 let trajajoči ameriški trgovinski embargo in v zadnjem času naftno blokado, je Diaz-Canel v sredo priznal obstoj "ovir, ki ne prihajajo od zunaj, prav tako niso povezane z blokado". Poudaril pa je, da vlada reforme ne uvaja zaradi pritiska ZDA, temveč da bi ohranila socializem.
Marrero pa je zagotovil, da se Kuba zaradi reform "nikakor ne bo odpovedala družbeni odgovornosti". Napovedal je tudi načrte za zmanjšanje števila ministrstev in javnih uslužbencev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.