'Živimo v okolju, ki opravičuje rek 'Len po naravi'

Članica mladinske aktivistične organizacije Global shapers Azure Skye je na panelu z naslovom "Narava zdravi" višjo stopnjo za razvoj depresije v mestih pripisala presežku stimulacij, ki so ga deležni mestni prebivalci. "Ti presežki pa na koncu vodijo v osamljenost in stres. Narava in telovadba sta tu ključni orodji za izboljšanje mentalnega in fizičnega zdravja," je povedala. 

Z njo se je strinjala tudi druga panelistka, članica izvršnega odbora in vodja digitalnega oddelka v podjetju Technogym Erica Alessandri. "Bolezni, ki so povezane z življenjskim stilom, med temi so na primer nekatera rakava obolenja in nekatere bolezni duševnega izvora, lahko odpravimo s športom. Telovadba je namreč zelo mogočno orodje, je zdravilo," je dejala. 

In zakaj se kljub znanju, da šport veča našo dobrobit, vseeno ne gibljemo več?

"Zelo je obremenjujoče, da kljub vsem informacijam, ki jih premoremo o pozitivnih učinkih športa, vseeno ne naredimo dovolj za zdravje mladih generacij," je povedal princ Danijel Švedski. Na Švedskem se le dva od desetih otrok gibljeta toliko, kot bi se morala (60 minut dnevno), zadostno količino sadja in zelenjave pa poje samo eden od desetih otrok.

"Živimo v okolju, ki opravičuje rek len po naravi. Človeški možgani so praktično enaki tistim izpred več tisoč let, ko je bil človek nabiralec in lovec. Ti možgani pa posamezniku narekujejo, naj poje, kar vidi, nato pa naj se spočije. Zato moramo ukaniti evolucijo," je povedal princ. Po njegovem mora tako posameznik več časa nameniti telovadbi in uravnoteženi prehrani.

Sam sicer izpostavlja še pomembnost državnih aparatov, ki bi lahko odredili več obvezne športne vzgoje za otroke in mladostnike, prav tako bi država lahko uvedla določene prehranske omejitve. "Ena steklenica pijače Fanta, ki je distribuirana na Švedskem, vsebuje kar 18 sladkornih kock, tista v Veliki Britaniji jih ima sedem. In če očitno obstaja rešitev, zakaj je ne bi omogočili? Ampak tu mora tudi Fanta prevzeti nekaj odgovornosti," je bil jasen.

Tehnologija, družbeni mediji in zdravje 

Da je 75 odstotkov našega zdravja determiniranega prek družbenih, okoljskih in vedenjskih dejavnikov, pa je povedala zdravnica in profesorica Jemilah Mahmood. Zakonske regulacije bi zato po njenem morale obstajati tudi na področju družbenih medijev. "Velikani družbenih medijev imajo naštudirane algoritme, s katerimi stimulirajo naša zanimanja. Velik odstotek ljudi je zasvojenih z družbenimi mediji, pa če si to priznamo ali ne. Zato bi moral pogovor teči tudi o tem. Naj izpostavim očitno: Od podjetij moramo zahtevati, da za te posledice tudi odgovarjajo," je dejala. 

Alessandrijeva je nasprotno izpostavila, da tehnologija prinaša tudi dobre posledice. "Umetna inteligenca in predvidljivost ljudem priredita bolj osebno izkušnjo, učinki telovadbe zato postanejo učinkovitejši. Za športne aplikacije, ki posameznikom omogočajo združevanje v skupnih klepetih, pa se je izkazalo, da dvigujejo motivacijo," je dejala.

Mahmoodinemu mnenju o tem, da družbeni mediji škodujejo zdravju, pa je vseeno pritrdila članica aljaškega domorodnega plemena in morska znanstvenica Harmony Jade Wayner. Povedala je, da si od tehnologije na letni ravni vzame premor. "Vsako poletje grem za šest tednov na t. i. ribarsko kampiranje. Najprej se je sicer težko ločiti od vseh tehnoloških stimulacij, a nato se privadim in iz kampiranja pridem spočita," je dejala, preden je svojim sogovorcem predlagala podobno vrsto oddiha. 

A kaj se zgodi s tisto polovico populacije, ki ne živi na podeželju ali ki nima možnosti za tradicionalen daljši oddih v naravi?

Skyeva je povedala, da je tudi v mestih zmeraj vsaj delček narave, da jo le moramo odkriti. "Veliko ljudi podcenjuje raznovrstnost, ki jo ponujajo mesta, ker svojega okolja niso zares raziskali. Narava je tam, le odkriti jo moramo," je povedala. Kot alternativo je članica kalifornijskega huba izpostavila notranje rastline, ki nam naravo lahko prinesejo tudi v urbani dom.

"Če pa smo zaradi močnega mestnega hrupa ali izpušnih plinov vseeno pod stresom, pa si lahko v dom namestimo filter zraka, si prostor zvočno izoliramo ali pa uporabimo zvočne meške. S tem naredimo barikado pred zunanjim, močno stimuliranim svetom in si okolje prilagodimo na načine, ki bodo najbolj ustrezali tistim pogojem, ki jih potrebujemo," je dodala. 

Tudi Alessandrijeva je govorila o prirejanju urbanega okolja. Kot primer dobre prakse je navedla delovanje lokalne samouprave, ki v mestih lahko poskrbi za več zelenih površin, več pločnikov, več kolesarskih poti ter fitnese na prostem. S tem tudi v mestih združimo dva dejavnika, ki vplivata na boljše počutje ljudi, torej šport in svež zrak.

Razlike med podeželjem in mestom pa so se znova pokazale tudi na tej točki. "V domorodnih ljudstvih ni narava ta, ki jo moramo spreminjati, ampak je človek tisti, ki se prilagaja. Naravi ne jemljemo presežka njenih virov, saj vemo, da so ti na koncu ključni tudi za nas. In namesto da ločujemo zdravje ljudi, narave, živali in okolja, lahko pričnemo govoriti o enotnem, skupnem zdravju," meni Jade Waynerjeva. 

In kako te misli prenesti tudi v zahodni svet?

Mahmoodova pravi, da imata tu glavno vlogo pozitivna naracija in izobraževanje. "In napačno je reči, da delamo za mlade, bolje je reči, da delamo z njimi. Oni so namreč ti, ki se zavedajo negativnih posledic podnebnih sprememb in zato živijo z veliko podnebne anksioznosti. Na fakulteti smo zato uvedli tečaje t. i. podnebnega poguma, kjer se pogovarjamo o tem, kako posamezniki doživljajo podnebne spremembe in iščemo načine, kako se z njimi spopadati," je pojasnila. 

Kaže, da se razlike med mestom in naravo lahko začnejo manjšati ravno na točki pozitivne naracije. Tudi pripadnica domorodne aljaške skupnosti namreč meni, da človekov odnos z naravo lahko spremenimo, če le premoremo narativo upanja. "Rešitve je treba iskati v simbiozi. Pri tem pa je ključna pripoved upanja," je zaključila.