Na obrobju Džakarte se ogromne gore smeti razprostirajo na več kot 100 hektarjih in se dvigajo visoko nad bližnje vasi. Vsak dan na odprto odlagališče pripelje kolona tovornjakov in še dodatno obteži eno največjih odlagališč v Aziji.

Na robu odlagališča živi na tisoče ljudi, ki se preživljajo s prečesavanjem odpadkov ter zbiranjem uporabnih ostankov, ki jih nato prodajo. Delo je nevarno. Samo letos je v začetku leta umrlo sedem ljudi, ko se je ena od ogromnih gor smeti sesula in jih žive pokopala, piše Guardian. A kot pripovedujejo tamkajšnji prebivalci, nimajo druge možnosti, kot da tvegajo plezanje po smrtonosni gori. Za Guardian 55-letni Rasta pripoveduje, da če ne sprejmejo tveganja, ostanejo lačni, saj jim prebiranje smeti pomeni edini vir dohodka.
Zdaj se ljudje, ki so odvisni od tega odlagališča, soočajo z negotovo prihodnostjo, saj se indonezijska vlada spopada z vprašanjem, kako upravljati vse večje količine odpadkov v prestolnici, največjem mestu na svetu po številu prebivalcev. Odlagališče, znano kot Bantar Gebang, je močno preseglo svojo zmogljivost, vlada pa ga želi od prihodnjega leta postopoma zapreti. To odpira vprašanja, kam bodo odšli odpadki in kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki so od njega odvisni za svoje preživetje.

Vsak dan iz Džakarte na 1.400 svetlo oranžnih tovornjakih prispe približno 8.000 ton smeti.
Med pobiralci odpadkov, ki delajo na tem odlagališču, sta tudi Andi in njegova žena Winah, ki se je rodila v vasi blizu odlagališča in tam dela že od otroštva. Kot povesta, ne zaslužita veliko, ampak je dovolj za hrano in šolanje otrok.

Težava tudi na Baliju
Težava pa je tudi na Baliju, ki je postal preplavljen s smetmi. Največje odlagališče na Baliju je aprila 2026 prenehalo sprejemati organske odpadke, saj je vlada uvedla prepoved odlaganja odpadkov na prostem. Kar nekateri ocenjujejo kot pozitiven ukrep, pa se je izkazalo za katastrofo. Na Baliju namreč sploh niso imeli pripravljene infrastrukture in drugega načrta za ravnanje s temi odpadki, zato je ta namesto boljšega stanja povzročil kopičenje smeti na ulicah in plažah, zaradi česar so domačini na indonezijskem letoviškem otoku razočarani, piše The Bali Sun.
Gora smeti z desetimi nadstropji se 'zapira'
Dolgotrajne težave Balija z ravnanjem z odpadki so ena prvih težav, ki jih na otoku opazijo turisti. Od 1. aprila 2026 je tako največje odprto odlagališče odpadkov na Baliju, Suwung TPA, prenehalo sprejemati organske odpadke. Odlagališče se nahaja tik pred središčem mesta Denpasar in le streljaj od priljubljenega letovišča Sanur. Odprto odlagališče Suwung TPA je že skoraj desetletje pereč okoljski problem. Gora smeti ima že '10 nadstropij' in se razprostira na 32 hektarjih, poskusov, da bi to odlagališče enkrat za vselej zaprli, pa je bilo več.
Vodja Balijske agencije za gozdarstvo in okolje, I Made Dwi Arbani, je pojasnil, da od aprila dalje na Baliju veljajo nova pravila, ki pa so le uvod v popolno zaprtje tega odlagališča, ki za Bali pomeni črno okoljsko piko. Posledica tega je, da morajo gospodinjstva, podjetja in skupnosti, ki pošiljajo odpadke v Suwung TPA, zdaj sortirati svoje odpadke pri viru. Organskih in neorganskih odpadkov ni več mogoče pošiljati na odlagališče mešanih. Odlagališče pa bo dokončno zaprto 1. avgusta 2026, je napovedal. Do zdaj so na tem odlagališču prevladovali predvsem organski odpadki. Zaradi tega pa lahko nastane vnetljiv plin metan, neprijetne vonjave, onesnaževanje okolja, je naštel posledice odlaganja na neslavnem odprtem odlagališču.
A kot piše The Diplomat, je sicer dobra prepoved izvedena popolnoma nepravilno. Zaprtje odlagališča Suwung je prava odločitev. Vendar vlada še ni zagotovila trajnostnih alternativ za odpadke na Baliju. Oblasti so državljane tako prisilile k ravnanju z odpadki pri viru, ne da bi jim zagotovile orodja in infrastrukturo za to, poudarjajo. Posledice pa so že vidne. Prebivalci so se zatekli h kurjenju na prostem. Slike, ki so se razširile na družbenih omrežjih, prikazujejo soseske, odete v dim, nekateri pa so dim, ki se je dvigal po Baliju, lahko opazili celo skozi okno letala. Dnevno naj bi v rekah pristalo sedem ton nezakonito odvrženih odpadkov. Zaprtje Suwunga je preprosto prehitelo pripravljenost na ta ukrep.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.