Zaradi spopadov so šole v najbolj ogroženih območjih, kot je Herson, poškodovane ali uničene, zato otroci šolske obveznosti pogosto opravljajo prek spleta, poroča The Guardian. Posledice dolgoletne izolacije so očitne: številni zaostajajo pri učenju, težje sklepajo prijateljstva, nekateri še niso osvojili osnov branja, spet drugi pa se soočajo z anksioznostjo in motnjami spanja.
V Hersonu so civilisti vsakodnevno izpostavljeni smrtonosni nevarnosti. Ruske sile izvajajo sistematično kampanjo z droni, ki jo domačini imenujejo "človeški safari." Po podatkih Združenih narodov je od začetka vojne leta 2022 umrlo ali bilo ranjenih že več kot 3.000 ukrajinskih otrok, kar ustreza približno 150 šolskim razredom.
Podzemni igralni center na skrivni lokaciji v stanovanjskem območju Hersona je eden redkih prostorov, kjer otroci dobijo posebno podporo učiteljev in psihologov. Za nekaj ur lahko pozabijo na vojno. Ko se eksplozije preveč približajo, učitelji, ki delajo v centru, začnejo glasneje ploskati ali zvišajo glasbo, da preglasijo hrup. Lani ga je ustanovil predsednik lokalnega stanovanjskega združenja Oleh Turčinski.
Center, odprt med tednom, je postal pravo zatočišče za otroke od enega leta do pozne mladosti. Mlajši prepevajo, rišejo in se igrajo, starejši pa gledajo televizijo ali se pogovarjajo s prijatelji. Psihologi poskušajo ublažiti tesnobo in težave s spanjem ter pomagati otrokom z avtizmom in drugimi posebnimi potrebami, ki jih je zaradi vojne težje obvladovati.
"Eden od otrok je med okupacijo več mesecev preživel v kleti. Zaradi hudega stresa je razvil sladkorno bolezen. Ko je prvič prišel v center, je odgovarjal le z da' ali ne', danes pa počasi znova pridobiva samozavest," opisuje Turčinski.
Tudi ustanovitelj sam je postal žrtev nasilja. Prejšnji mesec je dron treščil v njegovo stanovanje v 12. nadstropju, ravno ko je njegova žena pripravljala večerjo. Sam je bil poškodovan po glavi in telesu, žena pa še vedno v kritičnem stanju leži v bolnišnici. Kljub tragediji ostaja v Hersonu, ker čuti dolžnost do skupnosti in otrok.
Podoben strah doživlja tudi mati 15-letnega sina. "Sin me sprašuje, zakaj ne more ven. Pravi, da ga lahko ubijejo doma ali zunaj - razlike ni," je povedala za The Guardian. Njuno stanovanje je bilo letos prav tako prizadeto v napadu drona, zato zdaj prebivata pri prijateljih.
Pogosto ostaneta brez elektrike in interneta, ponoči pa se izogibata prižiganju luči, da ne bi pritegnila napadalcev. "Vsak dan je huje. Vozim kolo namesto avtomobila, da slišim, kdaj je čas za beg. Obstajamo, ne pa živimo," pravi.
