Zmagovalka med fotografijami prvič brez upodobljenega človeka

V dunajski galeriji Westlicht gostuje razstava najboljših fotografij minulega leta, izbranih na mednarodnem fotografskem natečaju World Press Photo. Razstava, ki potuje po vsem svetu, prikazuje največje dosežke mednarodnega fotoreporterstva. Prvič v zgodovini tega natečaja je zmagala fotografija, na kateri ni upodobljenega človeka. 

Žirija je med 65.000 fotografijami več kot 4.000 sodelujočih fotoreporterjev iz 130 držav izbrala 140 najboljših fotografij, ki so do 23. oktobra 2022 razstavljene na Dunaju. Prevladujoče teme so tokrat vojna v Ukrajini, podnebna kriza, konflikti v Gazi in talibanski režim.

Letošnjo nagrado World Press Photo je prejela Kanadčanka Amber Bracken. Njena presunljiva fotografija z naslovom Kamloops Residential School prikazuje rdeča oblačila, obešena na križe ob cesti. Oblačila predstavljajo spomin na indijanske otroke, ki so umrli v kanadski šoli Kamloops, kamor so jih prisilno vpisali z namenom asimilacije. Šolo je od leta 1890 do 1969 upravljala Katoliška cerkev v imenu kanadske vlade. Učenci so bili pogosto fizično in spolno zlorabljeni, poskušali so tudi izkoreniniti njihovo kulturo in jezik. Na zemljišču nekdanjega internata so lani med izkopavanjem odkrili posmrtne ostanke 215 otrok. Kanadska vlada se je za kulturni genocid opravičila. "To je slika, ki se ti vtisne v spomin. Fotografija predstavlja tihi trenutek globalnega obračuna z zgodovino kolonializma," je izbor za najboljšo fotografijo leta pojasnila žirija.

Nagrado za najboljšo fotografsko zgodbo leta je prejel avstralski fotograf Matthew Abbott za serijo slik, ki dokumentirajo, kako avstralski staroselci preprečujejo uničujoče požare. Že več deset tisoč let ob večerih namerno požigajo podrastje in s tem ohranjajo zdravje gozdov in preprečujejo požare katastrofalnih razsežnosti.

Za najboljši dolgoročni projekt je bila razglašena fotografija Lala de Ameide z naslovom Amazonska distopija. Člani skupnosti Munduruku stojijo v vrsti za vkrcanje na letalo v brazilski zvezni državi Pará, da bi odpotovali v prestolnico. Tam so želeli vladi predstaviti svoje zahteve proti gradnji hidroelektrarne na pritoku Amazonke, kjer ti avtohtoni prebivalci domujejo.