"Čeprav se je oblika krone spremenila, so na njej še vedno vsi glavni deli," so sporočili iz muzeja. Obnovo krone bodo zaupali restavratorju, ki ga bodo izbrali na javnem razpisu. Projekt so že podprli v petih francoskih draguljarskih hišah: Mellerio, Chaumet, Cartier, Boucheron in Van Cleef & Arpels, poroča Euronews.
- Krona cesarice Evgenije pred ropom Profimedia
- Krona cesarice Evgenije po ropu Profimedia
Medtem še vedno ni ne duha ne sluha o ukradenem nakitu v vrednosti 88 milijonov evrov, ki so ga roparji 19. oktobra lani iz Louvra odnesli v vsega sedmih minutah. Od takrat so pridržali vsaj sedem ljudi. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da je ključno, da nakit najdejo v prvih dneh po ropu, preden bi nepridipravi kose nakita razstavili in jih pretopili.
Filmski rop je odprl tudi pereče vprašanje glede varnosti v muzeju. Zaposleni namreč že dlje časa opozarjajo na kadrovsko stisko, po ropu pa je v muzeju potekalo več stavk.
Vodstvo najbolj obiskanega muzeja na svetu je za neevropske obiskovalce vstopnice zvišalo z 22 na 32 evrov. Dodatni finančni priliv, ki je ocenjen na 15 do 20 milijonov, pa naj bi namenili prav prenovi kompleksa muzeja in izboljšanju varnosti.
Kaj so ukradli?
- Ogrlica in uhani iz kompleta nakita cesarice Marije Luize Profimedia
- Broška cesarice Evgenije, žene Napoleona Profimedia
- Tiara in ogrlica iz kompleta, ki je pripadal kraljici Mariji Ameliji Profimedia
Cesarica Evgenija (Eugénie de Montijo) je bila žena Napoleona III., zadnjega francoskega cesarja. Rodila se je leta 1826 v Španiji in je bila znana po svoji lepoti, modnem vplivu in vlogi na francoskem dvoru v času Drugega cesarstva (1852–1870). Bila je tudi pokroviteljica umetnosti in aktivna v dobrodelnih dejavnostih. Po padcu cesarstva leta 1870 je živela v izgnanstvu v Angliji, kjer je leta 1920 tudi umrla.
Louvre je bil prvotno zgrajen kot trdnjava v poznem 12. stoletju pod Filipom II. Kasneje je bil večkrat prenovljen in razširjen ter je služil kot glavna rezidenca francoskih kraljev več stoletij. Šele po francoski revoluciji, leta 1793, je bil odprt kot javni muzej, ki je prikazoval umetniška dela, zaplenjena med revolucijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.