Trump sporoča Iranu: Edini razlog, da so danes še živi, je, da se pogajajo

Ameriški predsednik Donald Trump je Iran obtožil, da glede pretoka nafte skozi Hormuško ožino ravna zelo slabo in da se ne drži dogovora, ki sta ga sklenili državi. Iran je namreč po novih obsežnih izraelskih napadih na sosednji Libanon ponovno zaprl Hormuško ožino ter zagrozil s povračilnimi napadi.

Ob tem je Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal tudi, da naj bi po nekaterih poročilih Iran zaračunaval pristojbine tankerjem, ki plujejo skozi Hormuško ožino. "Bolje, da tega ne počnejo. Če pa se to dogaja, naj takoj prenehajo," je sporočil.

Skozi ta pomembna pomorska vrata sicer običajno potuje okoli 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega plina, poroča BBC.

Izraelska vojska medtem še naprej zaseda velik del južnega Libanona, kjer je v zadnjih dneh uničila vasi. Pa je bila ta država sploh del sporazuma o prekinitvi spopadov? Stališča o tem, katere točke so del dogovora in katere ne, so postala nasprotujoča. Medtem ko Iran in pakistanski mediatorji trdijo, da je, Izrael in ZDA to zanikata.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da bo njegova vlada začela neposredne pogovore z Libanonom, katerih poudarek bo po njegovih besedah razorožitev militantne skupine Hezbolah, ki jo podpira Iran, in vzpostavitev miru. Da bodo prihodnji teden v Washingtonu gostili sestanek prav o tej temi, je potrdil tudi uradnik ameriškega zunanjega ministrstva.

Trump je sporočil, da je Izrael zmanjšal število napadov, da bi podprl mirovna pogajanja. "Govoril sem z Bibijem. Mislim, da moramo biti nekoliko bolj zadržani," je dejal za NBC News. Po poročanju portala Axios je Netanjahu mirovne pogovore z Libanonom naznanil prav po pogovoru s Trumpom in odposlancem Bele hiše Stevom Witkoffom.

Ob prvotnih klicih k prekinitvi ognja v Libanonu še pred začetkom pogovorov je sicer Netanjahu prebivalcem severnega dela Izraela že sporočil, da prekinitve ognja v Libanonu ni. Izraelski napadi v tej državi so se tako nadaljevali ves četrtek, so se pa ponoči nekoliko zmanjšali.

Vodja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je medtem na družbenem omrežju sporočil, da so zaradi izraelskih napadov evakuacije odredili tudi na območju Jnah, kjer sta dve večji bolnišnici. "Trenutno ni na voljo nobenih alternativnih zdravstvenih ustanov, ki bi lahko sprejele približno 450 pacientov iz obeh bolnišnic (vključno s 40 pacienti na oddelku za intenzivno nego), zaradi česar je njihova evakuacija operativno neizvedljiva," je dejal.

Med tistimi, ki se zdravijo v bolnišnicah, so po njegovih besedah tudi tisti, ki so bili po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ranjeni v sredinem obsežnem valu izraelskih napadov. Takrat je bilo ubitih najmanj 303 ljudi.

Tedros je dodal, da se na območju evakuacije nahaja tudi sedež ministrstva za javno zdravje, ki "gosti pet zaklonišč, v katerih je nastanjenih več kot 5000 ljudi".

Libanonsko ministrstvo za zdravje pravi, da je bilo zaradi vojne doslej ubitih več kot 1800 ljudi, vključno z najmanj 130 otroki. Izrael pa trdi, da je ubil približno 1100 borcev Hezbolaha.

Ob tem je bilo zaradi vojne razseljenih več kot 1,2 milijona ljudi oziroma vsak peti prebivalec, večina od njih iz šiitskih muslimanskih skupnosti.

Pogajanja med ZDA in Iranom o končanju vojne, ki naj bi po napovedih potekala v soboto v pakistanski prestolnici Islamabad, ostajajo negotova. Sprti strani si namreč izmenjujeta obtožbe o neupoštevanju dogovora o prekinitvi ognja. Iran pogajanja tudi pogojuje s prekinitvijo izraelskih napadov na Libanon.

"Potek pogovorov za končanje vojne je odvisen od tega, ali bodo ZDA spoštovale svoje zaveze glede prekinitve ognja na vseh frontah, zlasti v Libanonu," je izjavil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei.

Teheran namreč nadaljevanje izraelskih napadov na Libanon vidi kot kršitev dvotedenskega dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga v sredo sklenila ZDA in Iran. V luči tega vselej opozarja, da dogovor zajema Libanon, kar je večkrat potrdil tudi Pakistan, ki posreduje v konfliktu na Bližnjem vzhodu.

Izrael in ZDA sicer vztrajata, da dogovor ne vključuje Libanona. Kljub temu je izraelski premier Benjamin Netanjahu v četrtek sporočil, da je vladi odredil začetek pogajanj z Bejrutom, ki naj bi se začela prihodnji teden v ZDA.

Predsednik ZDA Donald Trump je medtem Teheranu očital, da se ne drži dogovora o prekinitvi ognja, saj slabo upravlja prevoz nafte skozi Hormuško ožino, ki je ključna za globalni trg z energenti in skozi katero je Iran ponovno onemogočil plovbo zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon.

Omenil je tudi poročila, da iranske oblasti tankerjem zaračunavajo pristojbine za prečkanje ožine, česar po njegovem ne bi smele početi.

Pakistan kljub negotovosti nadaljuje s pripravami na mirovne pogovore, ki bodo po navedbah virov zajemali več občutljivih tem, med drugim prevoz nafte skozi ožino in bogatenje urana v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) je danes sporočila, da je iz Turčije krenil konvoj nujne pomoči v Iran, kjer se po več kot mesecu dni ameriško-izraelskih napadov, kot opozarja IFRC, soočajo z izjemno slabimi humanitarnimi razmerami.

"Humanitarne potrebe v Iranu so izjemno velike," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik IFRC Scott Craig.

"Humanitarne razmere v Iranu so grozljive," je dejal in opozoril, da je uničen zdravstveni sistem v državi. V napadih v Iranu je bila poškodovana bistvena infrastruktura, kar krizo še poslabšuje," je dejal.

V konvoju v Iran pošiljajo približno 200 kompletov z nujno medicinsko opremo za žrtve bombardiranja. Turški Rdeči polmesec je v Iran poslal tudi štiri tovornjake z 48 tonami pomoči, ki vključuje tudi zasilna zatočišča, poroča AFP.

Po besedah predsednice turškega Rdečega polmeseca Fatme Meric Yilmaz je bilo zaradi vojne razseljenih približno 3,6 odstotka od 90 milijonov prebivalcev Irana. Iranski Rdeči polmesec je po njenih besedah utrpel hude izgube, saj je bilo poškodovanih 17 njegovih centrov in skoraj 100 reševalnih vozil.

V Iranu je bilo v napadih po podatkih Rdečega polmeseca poškodovanih ali uničenih več kot 125.000 civilnih objektov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Od tega je bilo poškodovanih približno 100.000 domov in več kot 300 zdravstvenih ustanov.

V iranskih napadih na energetsko infrastrukturo v Savdski Arabiji je bila med drugim poškodovana tudi rafinerija SATORP, ki je v solasti savdske državne družbe Aramco in francoske družbe TotalEnergies. Rafinerijo so preventivno ustavili, da bi ocenili škodo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Iz TotalEnergies so sporočili, da sta bili v napadu v noči na 8. april poškodovani dve proizvodni liniji. Poročil o žrtvah ni, liniji sta ustavljeni, da bi lahko ocenili škodo, je poročala AFP.

Savdsko ministrstvo za energijo je rafinerijo SATORP navedlo med infrastrukturo, ki jo je v napadih poškodoval Iran, navaja AFP.

V rafineriji SATORP, v kateri ima Aramco 62,5-odstotni in TotalEnergies 37,5-odstotni delež, obratovati pa je začela leta 2014, lahko predelajo do 460.000 159-litrskih sodov surove nafte na dan, letna proizvodnja naftnih derivatov znaša okoli 22 milijonov ton.

Savdska Arabija, ki je s proizvodnjo okoli 10 milijonov sodov nafte dnevno največja svetovna proizvajalka, je v iranskih napadih utrpela tudi škodo na drugi naftni infrastrukturi.

S poškodbo črpalke za dovajanje nafte v naftovod East-West, ki je po navedbah savdskega ministrstva za energijo glavna žila za dobavo nafte na globalni trg od izbruha vojne, je dnevna dobava manjša za 700.000 sodov.

Zadeto je bilo tudi naftno polje Manifa, kar je povzročilo izpad proizvodnje v obsegu 300.000 sodov dnevno.

Skupni izpad savdske proizvodnje nafte od začetka vojne znaša okoli 600.000 sodov dnevno, poroča AFP.

V Izraelu so se zjutraj znova oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hezbolah je pred tem na omrežju Telegram sporočil, da so izvedli tri valove napadov z raketami in droni na sever Izraela in na skupine izraelskih vojakov na obeh straneh meje.

Izraelska vojska je izdala opozorila za prebivalce več območij, med drugim za Tel Aviv in več naselij daleč stran od libanonske meje. Mediji v Libanonu medtem poročajo o napadih izraelskih sil v več krajih na jugu države, navaja katarska televizija Al Jazeera.

Libanonski mediji, ki jih povzema AFP, poročajo, da je bilo v današnjih izraelskih napadih na jugu države ubitih osem pripadnikov libanonskih varnostnih služb.

Kasneje je izraelska vojska sporočila, da je od začetka spopadov s Hezbolahom v Libanonu "odstranila" več kot 4300 lokacij tega gibanja. "Odpravljenih je bilo več kot 1400 teroristov Hezbolaha in uničenih več kot 4300 terorističnih infrastrukturnih lokacij," je sporočila vojska.

Vodja Hezbolaha Naim Kasem je libanonsko vlado pozval, naj preneha dajati "brezplačne koncesije" Izraelu, medtem ko se nadaljujejo razprave o morebitnih pogajanjih za prekinitev napadov. Izraelske napade, v katerih je bilo v sredo v Libanonu ubitih več kot 300 ljudi, je obsodil kot "krvavi zločin".

Napovedal je, da bo Hezbolah nadaljeval odpor proti Izraelu. "Odpor se bo nadaljeval do konca in ne bomo sprejeli vrnitve v prejšnje stanje," je Kasem zapisal v pismu, ki so ga prebrali na libanonski televiziji Al Manar.

Ameriški podpredsednik JD Vance je danes odpotoval v Islamabad, kjer naj bi v soboto potekala pogajanja z Iranom o končanju vojne.

"Veselimo se pogajanj," je po poročanju britanskega BBC novinarjem pred vzletom z letalske baze Joint Base Andrews povedal JD Vance.

"Če so se Iranci pripravljeni pogajati v dobri veri, smo jim vsekakor pripravljeni ponuditi roko," je nadaljeval in posvaril pred kakršnimkoli zavajanjem v mirovnih pogovorih.

Pogajanja med ZDA in Iranom o končanju vojne bodo po napovedih potekala v soboto v pakistanski prestolnici Islamabad. V ospredju pogovorov bo več občutljivih tem, med drugim odprtje in upravljanje Hormuške ožine ter bogatenje urana v Iranu.

Del ameriške delegacije bosta poleg Vancea tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner. Sestava iranske delegacije medtem uradno še ni znana. Po neuradnih informacijah naj bi jo vodil predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf.

Potek pogajanj v Islamabadu za zdaj ostaja negotov.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je danes kot pogoja za začetek pogajanj z ZDA o končanju vojne, ki so sicer napovedana za soboto v Islamabadu, postavil prekinitev ognja v Libanonu in "sprostitev blokiranih iranskih sredstev", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Dva ukrepa, o katerih sta se strani sporazumno dogovorili, še nista bila izvedena: prekinitev ognja v Libanonu in sprostitev blokiranih sredstev Irana pred začetkom pogajanj," je na omrežju X zapisal Galibaf.

Potek pogajanj med ZDA in Iranom v Islamabadu tako še naprej ostaja negotov.

Pogoja za izvedbo pogovorov v Islamabadu je Galibaf podal kmalu po tem, ko je ameriški podpredsednik JD Vance odpotoval v pakistansko prestolnico. Vance je pred odhodom izrazil upanje na pozitiven izid pogajanj in Teheran posvaril pred morebitnim zavajanjem Washingtona.

Iran v prihajajočih pogajanjih, ki bodo po napovedih potekala v soboto v Islamabadu, nima druge karte kot začasni nadzor Hormuške ožine, je danes dejal ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem je posvaril pred novimi napadi na cilje v Iranu, če pogajanja ne bodo uspešna.

"Iranci se očitno ne zavedajo, da nimajo nobene karte, razen kratkoročnega izsiljevanja sveta z izkoriščanjem mednarodnih voda. Edini razlog, da so danes še živi, je, da se pogajajo," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.

V intervjuju za časnik New York Post pa je ameriški predsednik posvaril pred novimi napadi na cilje v Iranu, če pogajanja v Islamabadu ne bodo uspešna.

"Ladje opremljamo z najboljšim orožjem, kar je bilo kdaj izdelano. (...) In če ne bomo dosegli dogovora, jih bomo uporabili, in to zelo učinkovito," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Trump.