Znanstvenik, ki namerava na dnu Atlantskega oceana preživeti 100 dni

1. marca je Joe Dituri, izredni profesor na univerzi USF (University of South Florida), ki je bil 28 let častnik potapljač v ameriški mornarici, prišel v svoj novi dom – v 55 kvadratnih metrov velik prostor 10 metrov pod površjem, kjer namerava preživeti 100 dni in tako postaviti svetovni rekord. Še bolj pomembno pa je, da bo v sklopu tega medicinskega eksperimenta preučeval, kako se človeško telo odziva na dolgotrajno izpostavljenost ekstremnemu pritisku v majhnem prostoru – gre namreč za podobno okolje, v katerem bodo živeli astronavti med potovanjem na Mars. 

"Človeško telo še nikoli ni bilo tako dolgo pod vodo, zato me bodo strokovnjaki pozorno opazovali. Ta študija bo preučila, kako ta eksperiment vpliva na moje telo, vendar je moja osnovna hipoteza, da se bo zaradi povečanega pritiska izboljšalo moje zdravje," je napovedal, preden se je spustil v globine. 

Pretekle študije so pokazale, da so se celice, izpostavljene povečanemu pritisku, v petih dneh podvojile. To po njegovem mnenju dokazuje, da življenje v okolju pod pritiskom lahko podaljša življenjsko dobo in prepreči bolezni, povezane s staranjem. "Torej predpostavljam, da bom postal nadčlovek," se je pošalil. 

Njegovo bivališče v podvodnem hotelu Jules' Undersea Lodge, ki se nahaja v Key Largu na Floridi, je utesnjeno, a opremljeno s kuhinjo, kopalnico, delovnim prostorom in dvema spalnicama, poroča The Daily Mail. Dituri spi na postelji s pogradom. "Na polici je majhna mikrovalovna pečica, edina stvar, ki jo lahko uporabljam za kuhanje. Vsak dober hotel mora imeti bazen in tudi moj ga ima. Skozenj vstopamo in izstopamo." Ima tudi okno, čeprav je pogled na sonce zamenjal za temno modrino Atlantskega oceana. 

Pod gladino pa ni osamljen. V novem domu ga redno obiskujejo znanstveniki, zdravniki, oceanografi in dijaki. Dituri iz morskih globin še naprej poučuje spletne tečaje biomedicinskega inženiringa na univerzi, snema videoposnetke, opravil je tudi nekaj intervjujev, v katerih je delil svoje izkušnje in pojasnil, zakaj je to pomembno. Po mesecu dni je povedal, da se počuti odlično. "Všeč mi je! Imam aparat za kavo, ker bog ve, da brez kave ni znanosti," se je pošalil. "Tam je TV, čeprav res ne vem, kako ga prižgati. Imam majhen zamrzovalnik – kot v hotelski sobi!" 

Dituri preizkuša tehnologijo, ki je bila nastavljena za Naso. Raziskuje, kako preprečiti izgubo mišične mase v vesolju – težavo, ki pesti astronavte na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Ima tudi priložnost preučevati svet okoli sebe – med drugim je naletel na doslej še ne odkrito vrsto. "Našli smo enoceličnega migetalca, enocelični organizem, za katerega menimo, da je povsem nova vrsta," je povedal med video klepetom za The Independent. "Ljudje so se na tem območju potapljali tisočkrat in ves čas je bil tukaj, samo videli ga nismo."

Medtem pa se medicinska ekipa redno spušča k njemu in opravlja različne teste ter ves čas dokumentira njegovo zdravje. Pred, med in po eksperimentu bo Dituri opravil psihološke in medicinske teste, ki vključujejo krvne preiskave, ultrazvok, EKG in preiskave matičnih celic. Ves čas ga spremljata tudi psiholog in psihiater, ki preučujeta učinke dolgotrajnega življenja v izoliranem okolju na duševno stanje.

Izziv za profesorja je vitamin D, ki ga naša koža absorbira s sončno svetlobo. Dituri ga za zdaj vnaša z živili, bogatimi s temi hranili. Pomanjkanje sonca bi lahko vplivalo tudi na njegov cirkadiani ritem, ki uravnava našo notranjo uro, kar lahko vpliva na njegov spanec. 

Sam pa upa, da bodo spoznanja iz eksperimenta, ki se ga je lotil, pomagala vojaškim veteranom z možganskimi poškodbami. "Veliko mojih bratov in sester v vojski je utrpelo travmatične možganske poškodbe in hotel sem se naučiti, kako jim pomagati. Dobro sem vedel, da lahko hiperbarični tlak poveča pretok krvi v možganih, in domneval sem, da bi ga lahko uporabili za zdravljenje teh poškodb. Domnevam, da bi uporabo znanih mehanizmov delovanja hiperbarične medicine lahko uporabili za zdravljenje širokega spektra bolezni."

Med svojim podvodnim podvigom namerava preizkusiti tudi orodje umetne inteligence, ki ga je izdelal njegov kolega in omogoča pregled človeškega telesa za bolezni. Če mu bo uspelo pod vodo preživeti 100 dni, bo postavil tudi nov svetovni rekord v življenju pod vodo in presegel mejo 73 dni, ki sta jo leta 2014 postavila profesorja iz Tennesseeja, ki sta prav tako bivala v Jules' Undersea Lodgeu.

"Vse, kar potrebujemo za preživetje, je tukaj na planetu. Imamo jin, imamo jang. Imamo bolezen, imamo zdravilo. Samo pogledati moramo tja, kamor nismo še nikoli prej. Verjamem, da je zdravilo za številne bolezni mogoče najti v neodkritih organizmih v oceanu," je prepričan.

Ali mu bo uspelo, bomo izvedeli 8. junija. Takrat bo namreč minilo 100 dni in se bo lahko vrnil na površje.