So znanstveniki odkrili, kaj povzroča redke krvne strdke pri cepivu AstraZeneca?

Ekipa strokovnjakov iz Cardiffa je v raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Science Advances, podrobno pojasnila, kako ključna sestavina cepiva AstraZeneca, adenovirus, privlači poseben trombocit v krvi. To sproži verižno reakcijo v imunskem sistemu, ki lahko kulminira v nevarne krvne strdke, poroča BBC.

Raziskovalci so izhajali iz dveh začetnih dejstev: večje tveganje za krvne strdke so opazili le pri nekaterih tehnologijah cepiva (vektorska) in ljudje s krvnimi strdki so imeli nenavadna protitelesa, ki so napadala krvne ploščice, imenovane trombocitni faktor 4. 

Vsa cepiva, ki se uporabljajo v Združenem kraljestvu, v telo vnesejo delček genetskega materiala virusa covid-19. AstraZeneca je vektorsko cepivo, njegova ključna sestavina pa je adenovirus – virus navadne gripe pri šimpanzih, zaradi katerega ljudje ne zbolijo. Del cepiva ob tem, ko ga vbrizgajo v mišico, lahko vstopi tudi v krvni obtok. Tam se lahko poveže z beljakovino na krvni ploščici, posebnim tipom trombocita – faktorjem 4, saj zunanja površina adenovirusa privlači te beljakovine k sebi kot magnet. 

Domneva se, da v redkih primerih imunski sistem posameznika te krvne ploščice zmotno zamenja z adenovirusom in jih začne napadati. Tako se v kri sprostijo protitelesa, ki se združijo s krvnimi ploščicami in sprožijo nastanek nevarnih krvnih strdkov. Za vse to je potrebna cela paleta nesrečnih dogodkov, kar bi lahko pojasnilo, zakaj so strdki tako redki.

"Adenovirus ima izjemno negativno površino, faktor trombocitov pa je izjemno pozitiven in obe stvari zelo dobro sodita skupaj," je za BBC News pojasnil profesor Alan Parker, eden od raziskovalcev na Univerzi Cardiff. Hkrati je opozoril, da so uspeli le dokazati povezavo med njima. "To, kar imamo, je sprožilec, vendar se mora zgoditi še veliko korakov." 

V Združenem kraljestvu je bilo doslej razdeljenih skoraj 50 milijonov odmerkov cepiva AstraZeneca, krvni strdki pa so bili povezani s 73 smrtnimi primeri.

"Nikoli ne bi mogli predvideti, da se bo to zgodilo. Možnosti so izjemno majhne, zato moramo gledati širšo sliko – število življenj, ki jih je to cepivo rešilo," je še dejal Parker. 

V podjetju AstraZeneca trdijo, da je njihovo cepivo rešilo več kot milijon življenj po vsem svetu in preprečilo 50 milijonov primerov okužb s koronavirusom. A bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov, so zasenčile uspehe in marca letos pripeljale celo do tega, da je nekaj držav Evropske unije iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s tem cepivom. 

"Čeprav raziskava še ni dokončna, ponuja zanimive vpoglede in pri podjetju AstraZeneca že raziskujemo načine, kako bi te ugotovitve uporabili kot del naših prizadevanj za odstranitev tega izjemno redkega stranskega učinka," je sporočila tiskovna predstavnica podjetja in poudarila, da obstaja večja verjetnost, da se krvni strdki pojavijo zaradi okužbe s koronavirusom kot zaradi cepiva. 

Omenjenemu raziskovalnemu projektu so se tako že pridružili znanstveniki, ki so izdelali cepivo AstraZeneca, ekipa iz Cardiffa pa je za iskanje odgovorov dobila tudi vladna sredstva.