"Ne moremo biti mi tisti, ki bi Rusijo pozvali k pogovorom," je povedala Kallasova in pojasnila, da EU Moskvi ne more ponuditi ničesar dodatnega poleg tistega, kar ji v okviru mirovnih pogovorov ponujajo ZDA.
"Zakaj bi torej govorili z nami, če v odnosu z ZDA dobijo tisto, kar želijo," je menila, potem ko sta nedavno pripravljenost na ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo med drugim izrazila francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Za neposredne pogovore z Moskvo se je že pred časom zavzela tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.
Po mnenju Kallasove je treba okrepiti pritisk na ruske oblasti, da se bodo dejansko pogajale o koncu vojne v Ukrajini, saj da se trenutno le pretvarjajo.
EU je tako danes Rusijo dodala na seznam jurisdikcij, poslovanje s katerimi je zaradi pomanjkljive ureditve na področju preprečevanja pranja denarja tvegano, je povedala. "To bo upočasnilo in povečalo stroške transakcij z ruskimi bankami," je pojasnila.
Pred četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino, ki bo čez manj kot en mesec, pa pripravlja tudi 20. sveženj sankcij proti Moskvi.
Tudi Fajonova podprla okrepitev pritiska na Moskvo
Okrepitev pritiska na Moskvo in pripravo novega svežnja sankcij je podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Slovenija poleg tega po njenih besedah preučuje, kako bi lahko še pomagala Ukrajini, predvsem na področju energetike. "Zavedamo se, kako veliki so izzivi na strani Ukrajine, da je tu zima, da ljudje trpijo in naredili bomo, kar je v naši moči," je povedala ob robu zasedanja.
Strinjala se je tudi z oceno visoke zunanjepolitične predstavnice unije, da je Ukrajina zaradi silovitih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo pred humanitarno katastrofo.
Iranska revolucionarna garda na seznam terorističnih organizacij
Vodje diplomacij držav EU, med njimi Fajonova, so danes razpravljali tudi o dogajanju v Iranu, kjer so oblasti nasilno zatrle proteste, ki so se začeli konec decembra zaradi poglabljajoče se gospodarske krize, nato pa so se spremenili v množično gibanje proti avtoritarnemu teokratskemu režimu. Ubitih je bilo na tisoče ljudi.
Sprejeli so sankcije proti odgovornim za zatiranje protestov, med katerimi so tudi visoki predstavniki iranske revolucionarne garde, hkrati pa je EU iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij.
Na dnevnem redu zasedanja, na katerem se je ministrom pri kosilu pridružil tudi visoki predstavnik Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk, imajo še izvajanje mirovnega načrta za palestinsko enklavo Gaza, ki prehaja v drugo fazo.
Zunanji ministri EU pa bodo razpravljali tudi o prizadevanjih za končanje ruske agresije na Ukrajino in nadaljnji podpori tej državi, vključno s predlogom za izplačilo 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu.
Zasedanje bo sicer potekalo v senci nedavnih napetosti med Evropo in ZDA spričo prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za zavzetje Grenlandije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.