Večina današnjih pogovorov zunanjih ministrov v Luksemburgu je bila usmerjena v rusko agresijo na Ukrajino. Zunanje ministre EU je tako najprej prek videopovezave nagovoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki jim je predstavil razmere na bojišču. Kuleba je bil sicer zaradi nesoglasij pri dobavi streliva napadeni državi v preteklem mesecu večkrat kritičen do Unije.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je na novinarski konferenci po koncu zasedanja izrazil razočaranje nad hitrostjo, s katero so članice doslej dobavile strelivo Ukrajini. Povedal je, da so ji doslej dobavile več kot tisoč raket, streliva pa da dobavljajo vse več in izrazil upanje, da vse članice razumejo nujnost. Izrazil pa je prepričanje, da se bodo v prihodnjih dneh dogovorile o drugem stebru načrta za oskrbo Ukrajine s strelivom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
"Ob tej priložnosti ponovno zagotavljam, da bo Slovenija pomagala Ukrajini, dokler bo ta pomoč potrebovala. V Sloveniji si močno prizadevamo za dosego pravičnega in trajnega miru v Ukrajini čim prej je to mogoče/.../Prav tako se aktivno zavzemamo za zagotavljanje odgovornosti za vojne zločine," je pogovore komentirala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Vzpostavili civilno misijo EU v Moldaviji
Ministri so danes vzpostavili tudi civilno misijo EU v ukrajinski sosedi Moldaviji. Njen cilj je povečanje odpornosti varnostnega sektorja države na področju kriznega upravljanja in hibridnih groženj, vključno s kibernetsko varnostjo, so sporočili iz Luxembourga.
Borrell je pri tem izpostavil, da EU s to misijo krepi podporo Moldaviji pri zaščiti njene varnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti ter da pomeni še en pomemben politični znak podpore EU v sedanjih težkih razmerah. Kot ena od držav, ki so jo posledice ruskega vdora v Ukrajino najbolj prizadele, je namreč priča povečanim in nenehnim ruskim poskusom destabilizacije s hibridnimi ukrepi, je dodal. Na podlagi prošnje Moldavije bo misija sprva imela dveletni mandat.
Zapleta se pri drugi milijardi pomoči
Medtem ko so se države članice o milijardi evrov za dobave streliva iz trenutnih zalog že dogovorile, pa se še vedno zapleta pri drugi milijardi, namenjeni skupnemu naročanju topniškega streliva. Viri pri EU so zagotovili, da bo dogovor o tem dosežen kmalu.
Ministri bodo govorili še o zagotavljanju odgovornosti za vojne zločine v Ukrajini, obravnavali pa so tudi akcijski načrt EU na področju geopolitičnih posledic ruske agresije na Ukrajino.
Slovenija bo po besedah ministrice letošnjega maja gostila diplomatsko konferenco za sprejem Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, ki ima podporo več kot 70 držav vseh kontinentov.
Z vojno v Ukrajini so povezani tudi odnosi s Kitajsko, ki jo je v zadnjem času obiskalo več evropskih voditeljev, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron. Borrell je na novinarski konferenci komentiral tudi odziv Pekinga na izjavo kitajskega veleposlanika v Franciji, ki je pred tem pod vprašaj postavil suverenost nekdanjih sovjetskih republik po mednarodnem pravu. Peking je v odzivu poudaril, da spoštuje njihovo suverenost.
"Pomembno je bilo, da se je Peking distanciral od besed svojega veleposlanika v Franciji: zdaj imamo konkreten odgovor, da ta stališča niso uradno stališče Kitajske, in to je dobra novica," je dejal. Dodal je, da bodo o Kitajski nadaljevali razpravo in da pripravljajo dokument o novem pristopu EU do Kitajske, o katerem pa bo odločil Evropski svet.
Zunanji ministri so imeli na dnevnem redu med drugim še dogajanje v Sudanu, kjer je v spopadih med vojsko in paravojaškimi silami RSF umrlo že več sto ljudi. Fajonova je ob tem zapisala, da so razmere v Sudanu izjemno zaskrbljujoče in da mora biti EU enotna pri zavzemanju za doseganje premirja in prenehanja ognja ter zaščite civilnega prebivalstva.
Ministrom se je na zasedanju pridružil tudi zunanji minister Gruzije Ilia Darchiashvili, s katerim so izmenjali mnenja o političnih in varnostnih razmerah v državi. Pri tem so posebej poudarili pomen nadaljevanja reformnega procesa za napredek na njihovi evropski poti.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.