Finski zunanji minister: Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek

Ministri so svoje sploh prvo neformalno zasedanje začeli z delovno večerjo, na kateri sta se jim pridružila tudi finski zunanji minister Pekka Haavisto in švedska zunanja ministrica Ann Linde. Pričakovati je, da bodo razpravljali tudi o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v teh dveh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino.

Finska premierka in predsednik sta članstvo države v Natu že podprla, dokončna odločitev vladnega odbora pa naj bi bila sprejeta v nedeljo. Do takrat naj bi svoje mnenje podali tudi na Švedskem vladajoči socialdemokrati. Parlamenta obeh držav pa naj bi potem odločitev potrjevala v ponedeljek.

Haavisto je ob prihodu na srečanje povedal, da je o petkovih izjavah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, v katerih je bil ta kritičen do pridružitve Finske in Švedske Natu, v petek po telefonu govoril s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem, da bi pomirili napetosti. O tem pa bosta govorila tudi danes v Berlinu. "Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek. Zdaj je pomembno, da smo v dobrih stikih z vsemi," je še povedal Haavisto. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi.

Cavusoglu je medtem ob prihodu na zasedanje pojasnil, da velika večina turških državljanov nasprotuje članstvu Švedske in Finske v Natu. "Ti dve državi podpirata in sodelujeta s PKK/YPG. To je teroristična organizacija, ki vsak dan napada naše vojake," je povedal. YPG je sicer sirska veja v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).

Erdoganov svetovalec za zunanjo politiko Ibrahim Kalin je sicer danes že nekoliko pomiril napetosti in zagotovil, da Turčija ne zapira vrat Finski in Švedski. "Ne zapiramo vrat, ampak opozarjamo na to zadevo kot vprašanje nacionalne varnosti za Turčijo," je povedal Kalin v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. "Jasno je, kaj je treba storiti. Ne smejo več dovoljevati, da bi bile v teh državah aktivnosti, organizacije in posamezniki iz vrst PKK," je pojasnil.

Še preden je pomisleke glede članstva Finske in Švedske izrazila Ankara, je z vetom zagrozil hrvaški predsednik Zoran Milanović. A hrvaška vlada povsem podpira Finsko in Švedsko na njuni poti v Nato, je danes ob prihodu na zasedanje poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.

V nedeljo bodo zunanji ministri zavezništva razpravljali o sami ruski invaziji na Ukrajino in njenih posledicah . Govorili bodo o nadaljnji podpori Ukrajini in tudi prihodnjih odnosih z Rusijo. Razprava bo po napovedih slovenskega zunanjega ministrstva namenjena tudi pripravam na junijski vrh Nata v Madridu ter novemu strateškemu konceptu zavezništva.

Zasedanje, na katerem ne bodo sprejemali sklepov, gosti nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, vodil pa ga bo namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoana. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je namreč zbolel za covidom-19.