Starosta slovenske politike in prava France Bučar je dejal, da politično ozračje v Sloveniji kaže, da se nekateri pripravljajo na možnost, da predsednik države Danilo Türk morebiti podeli mandatarstvo stranki, ki ne bo dobila največ glasov na volitvah. "Moj občutek je, da ljudi ne zanima več, kakšen bo rezultat volitev, kopja se bodo lomila na oblikovanju koalicije. Če je ne bomo mogli sestaviti, so pred nami spet nove volitve," je napovedal.
Z urada predsednika republike so pojasnili, da bo predsednik republike v skladu s 111. členom ustave opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin in nato ob upoštevanju izida volitev državnemu zboru predložil kandidata za predsednika vlade.
Predsednik republike mandata za oblikovanje vlade ne zaupa politični stranki, ampak posameznemu kandidatu, za katerega presodi, da je sposoben prejeti zadostno podporo v državnem zboru, ki mu bo omogočila sestavo stabilne vlade, so še dodali. Ob tem so poudarili, da je Türk sprejel odločitev, da pred volitvami ne bo podrobneje napovedoval svojih dejanj v zvezi s podelitvijo mandata za sestavo vlade, saj s svojimi napovedmi ne želi posegati v predvolilni boj.
Pirnat: Zakon ne predvideva, da mora biti izbran zmagovalec na volitvah
Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete pa je pojasnil, da ustava ne določa, da mandat dobi tisti, ki zmaga na volitvah, in tudi ne zahteva, da bi predsednik republike mandat podelil nekomu, ki ga predlaga stranka z največjim številom mandatov. Praksa pa je doslej sicer bila taka, pojasnjuje Pirnat. Po besedah Pirnata ustava zahteva le, da predsednik republike opravi pogovore s predstavniki poslanskih skupin in za mandatarje predlaga tistega, ki naj bi na podlagi teh pogovorov imel zagotovljeno večino oz. ima največ možnosti zanjo.
In kot je poudaril Pirnat, predsednik republike nima politične diskrecije, torej ne more presojati, kdo je bolj primeren za vodenje vlade. Njegova dolžnost je ta, da ugotovi, kateri kandidat bo najhitreje in najlažje oblikoval vlado, je izpostavil Pirnat.
Možnost, da Türk mandatarstva ne bi podelil predstavniku stranke, ki bi dobila največ glasov, je po Pirnatovem mnenju odvisna od rezultata volitev. Če bi se zgodilo, da bi vodilna stranka bila tako osamljena, da kljub največjemu številu poslancev ne bi mogla dobiti večine, in če bi ostale poslanske skupine skupaj lahko zagotovile absolutno večino, potem bi taka možnost lahko obstajala, je menil.
A če predsednik republike v to drugo možnost ne bi bil prepričan, torej da bi ostale stranke lahko dobile večino, Pirnat meni, da bi moral predsednik republike mandat podeliti tistemu, ki bi ga predlagala prvouvrščena stranka.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.