Čakalnice prazne, bolniki težko do zdravnikov. Kdaj bo tega konec?

V Sloveniji veljajo izzivi zdravstvenega sistema za enega najbolj perečih družbeno-političnih problemov, večjih reform na področju zdravstva pa še ni bilo. Koronakriza je slovensko zdravstvo porinila v dodatne težave, saj se je dostopnost zdravstva med epidemijo bistveno zmanjšala. Zaradi odpovedi pregledov in posegov, prenaročanja, manjšega števila izdanih napotnic in manjšega obiska bolnikov pri osebnih zdravnikih se je zdravstveno stanje mnogih poslabšalo.

Uvedba koronskih oddelkov v bolnišnicah in koronskih ukrepov v zdravstvenih ustanovah ter prerazporejanje zdravstvenega kadra sta pripomogla k temu, da so številni posegi oziroma operacije, ki niso bile življenjsko nujne, v času epidemije odpadle ali bile prestavljene. Tudi obiski osebnih zdravnikov so postali skoraj misija nemogoče. Kljub temu da so čakalnice ambulant prazne, pa marsikdo ne pride do potrebne obravnave. Bolniki, ki zaradi protikoronskih ukrepov ne morejo naravnost k osebnemu zdravniku, kličejo v ordinacije in pošiljajo elektronsko pošto, a po telefonu redko dobijo odgovor, prav tako velikokrat ostane neodgovorjena tudi elektronska pošta. Čeprav so čakalnice velikokrat prazne, pa zdravniki tarnajo nad preobilico dela. A podatki ZZZS kažejo, da so osebni in družinski zdravniki leta 2020 v svojih ambulantah opravili za več kot 1,2 milijona manj pregledov kot leta 2019, lani pa je to število še dodatno upadlo.

Tudi število preventivnih pregledov se je zmanjšalo, po drugi strani pa se je število posvetov na daljavo z leta 2019 na 2020 povečalo za skoraj 900 odstotkov, z leta 2020 na 2021 pa še za 400 odstotkov. V času epidemije so zdravniki izdali tudi bistveno manj napotnic za obravnavo pri specialistu ali za poseg. Leta 2019 so namreč izdali 4,2 milijona napotnic, leto pozneje pa le 3,4 milijona, torej skoraj 760.000 manj.

Epidemija je torej še dodatno zarezala v že tako slabe razmere v slovenskem zdravstvu, dostopnost urgentne zdravstvene pomoči pa je za številne postala izjemno zmanjšana. In ker je zdravstveni resor eden najzahtevnejših, hkrati pa bi lahko bil ključen za uspeh nove vlade, smo stranke, ki jim zadnje javnomnenjske raziskave na prihajajočih parlamentarnih volitvah kažejo najbolje, vprašali, ali načrtujejo prenovo sistema dostopa do urgentne zdravstvene pomoči in v kakšnem časovnem obdobju bodo odpravile koronski režim v zdravstvenih ustanovah, ki onemogoča dostop do zdravstva.

Gibanje Svoboda: Vse bomo plačevali po opravljenih storitvah

Da bodo zastavili drugačno, regionalno usklajeno strategijo obravnave okuženih bolnikov, pravijo v Gibanju Svoboda. To nameravajo narediti tako, da bodo zdravljenje covida-19 umestili v obstoječi zdravstveni sistem, zagotovili enakovredno obravnavo vseh pacientov ter definirali drugačen način obravnave in zdravljenja bolnikov s covidom, tako da bo zdravstveni sistem deloval nemoteno in se ne bo več ustavljalo izvajanje drugih zdravstvenih storitev. "Čakalnih vrst niti ne beležimo več. Zato bo treba urgentno sanirati škodo, ki je nastala z delno zaustavitvijo izvajanja drugih zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje bo formiralo krizno skupino, ki bo v najkrajšem možnem času pripravila operativni načrt za odpravo zamud na področju zdravstvenih storitev, ki so bile v zadnjih dveh letih večkrat zaustavljene ali zmanjšane," obljubljajo. Posebno pozornost pa bodo namenili skupinam bolnikov, ki imajo tveganje za nastanek ali potek hujših bolezni. Sicer pa v Gibanju Svoboda še obljubljajo, da bodo na podlagi Interventnega zakona o zdravstvu sprejeli aneks k Splošnemu dogovoru, ki bo določil, da se vse storitve plačujejo po opravljenih storitvah. "Storitve bodo lahko opravljali vsi izvajalci, ki se bodo prijavili v sistem. Zaradi ogromnega števila ljudi, ki nimajo primerne zdravstvene oskrbe in so predolgo v čakalnih vrstah, je treba aktivirati vse potenciale zdravstvenega sistema, ki so na voljo. Vsi zdravniki, ki so sposobni izvesti storitve, bodo lahko konkurirali za izvedbo, pri čemer je treba določiti in upoštevati pravila izvajanja javnih zdravstvenih storitev," pravijo in dodajajo, da bi ukrep veljal začasno, dokler ne bi čakalnih vrst spravili na dopustno raven. Pojasnjujejo še, da bodo zagotovili tudi učinkovitejšo izrabo medicinske diagnostične opreme v javnih zdravstvenih zavodih, saj je treba izkoristiti vse kapacitete, ki jih ti imajo. "Zasledovali bomo načelo, da morajo biti storitve opravljene kakovostno, in določili ustrezen nadzor nad opravljenimi storitvami," še pravijo.

Levica: Več proračunskih sredstev za primarno raven

V Levici pojasnjujejo, da se je dostopnost zdravstvenih storitev zmanjšala zaradi epidemije, preobremenjene primarne ravni zdravstvenega varstva in popoldanskega dela zdravnikov dvoživk, ki aktivno ustvarjajo čakalne vrste, zato menijo, da je treba težavo reševati pri izvoru. "Z dodatnimi sredstvi, predvsem za krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva, pospešenim uvozom zdravstvenega kadra, povečanjem kapacitet medicinskih fakultet in opredelitvijo zdravniške službe kot javne službe posebnega pomena," poudarjajo in obljubljajo, da bodo vzpostavili sistem načrtovanja in specializacije kadrov, ki bo ustrezal zdravstvenim potrebam ljudi, ne pa ozkim interesom zdravniškega ceha. "Ker je primarna raven hrbtenica sistema, smo naklonjeni tudi spodbudam, ki bi družinsko medicino naredile privlačnejšo (npr. stanovanja). Z navedenimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo zdravniki in zdravnice ostali v javnem sistemu in da bo primarna raven postala temelj in osnova zdravstvenega sistema." 

V Levici še obljubljajo, da bodo za zdravstvo namenili več proračunskih sredstev in s tem zmanjšali plačila iz žepa. Za primarno raven bodo tako zagotovili več proračunskih sredstev, saj se bo z okrepljeno primarno ravnijo razbremenila sekundarna, s tem pa se bodo aktivno skrajšale čakalne dobe, pravijo. V Levici so prepričani, da je treba zdravstveno infrastrukturo na primarni ravni posodobiti, obenem pa je treba tudi prekiniti koriščenje te infrastrukture za zasebno zdravstveno dejavnost. "Gre za fenomen t. i. zdravnikov čarodejev, zasebnikov s koncesijo za delo v javni zdravstveni mreži, ki nimajo lastnih prostorov in opreme. Zato se njihova dejavnost izvaja v prostorih javnih zdravstvenih zavodov, z opremo javnih zdravstvenih zavodov in s pomočjo zdravstvenega osebja, ki je zaposleno v javnih zdravstvenih zavodih," pojasnjujejo. Zato, pravijo, bodo izvedli prehod v mešani sistem financiranja zdravstva, pri katerem bo imelo poleg prispevkov večjo vlogo financiranje iz proračuna. Povečali bodo investicijske odhodke za nakup opreme v javnih bolnišnicah in investicije v integralno infrastrukturo. Kot še obljubljajo v Levici, bodo zagotovili izdatno proračunsko financiranje primarne ravni zdravstvenega varstva, saj zakonodaja to omogoča, "zatečeno stanje pa to od nas tudi terja". 

V Levici so prepričani, da koronski režim v zdravstvenih ustanovah velja z razlogom. "Nosokomialne okužbe so resna nevarnost, ki lahko ogrozi najranljivejše in ohromi delovanje zdravstvenega sistema. V Levici smo prepričani, da mora o 'koronskem režimu' v bolnišnicah odločati izključno in samo stroka, nikakor pa ne politika, pri tem pa mora država zagotoviti sredstva za reorganizacijo dela, tako da se ohranja največja možna dostopnost zdravstvenih storitev," še pravijo.

LMŠ za digitalno preobrazbo slovenskega zdravstva

Da informatizacija v javnem zdravstvu ni na želeni ravni, pa menijo v LMŠ, kjer so prepričani, da ostaja ključen izziv premajhna povezljivost vseh treh nivojev zdravstvenih ustanov. Zato se zavzemajo za digitalno preobrazbo slovenskega zdravstva, ki bo temeljila na sodobnih pristopih, kakršne uvajajo najnaprednejše družbe, ter na razvoju enotnega in medsebojno povezanega informacijskega sistema. "To je najpomembnejša rešitev za učinkovit in uspešen dostop do zdravstvenih storitev. Čim prej je treba odpraviti koronski režim, stroka naj pove, na kakšen način. Ob tem pa je nujno rešiti vprašanje čakalnih dob, pri čemer je bistveno razumevanje, da ni pomembno, koliko ljudi čaka, temveč koliko časa mora posameznik čakati od ugotovitve njegove zdravstvene težave do začetka obravnave oziroma zdravljenja," pojasnjujejo in dodajajo, da mora biti zdravstveni sistem organiziran tako, da je ta čas čim krajši, pri čemer je treba upoštevati najdaljši še dopustni čas. Skrajševanju čakalnih dob je po njihovem prepričanju treba nameniti dodatna sredstva in vzpostaviti se morajo pravne možnosti za dodatno plačilo vsega zdravstvenega osebja, "ne samo velikokrat najglasnejših zdravnikov".

NSi: Stroka naj presodi in predlaga nadaljnje korake

V NSi so prepričani, da je treba na področju urgentne medicine najprej pregledati uspešnost dosedanjih sprememb in pilotnih projektov. Na podlagi tega naj stroka presodi, ali načrtovani sistem vzpostavlja najboljše razmerje med dostopnostjo in kakovostjo urgentne zdravstvene pomoči, ter predlaga nadaljnje korake. Odprava koronskega režima pa je po njihovem mnenju odvisna od poteka epidemije in predlogov stroke v zvezi s tem. "Delovanje zdravstva se tako postopoma že vrača v stare tirnice. Ob tem se zavedamo, da bodo po epidemiji potrebne dodatne obravnave bolnikov, ki med epidemijo niso prihajali na preglede ali posege, zato bo ključno nadaljnje izvajanje razpisa za skrajševanje čakalnih dob z vključitvijo vseh razpoložljivih kapacitet v slovenskem zdravstvu," dodajajo.

Povežimo Slovenijo: Ključni sta decentralizacija in regionalizacija

Pri dostopu do urgentne zdravstvene pomoči sta po mnenju stranke Povežimo Slovenijo ključni decentralizacija in regionalizacija, ki sta temeljni steber njihovih prizadevanj. "Razvoj urgentnih centrov in gradnja njihovih kapacitet sta ključ za dostopnost urgentne zdravstvene pomoči, pri čemer je vitalen interes gibanja Povežimo Slovenijo, da javno zdravstvo ohrani svoje potenciale. Pomemben poudarek moramo nameniti tudi boljši organizaciji delovnih procesov," še menijo.

SAB: Absolutno prednost ima javno zdravstvo 

V SAB pravijo, da je nedopustno dolge čakalne vrste treba spraviti v normalne okvire, zato bodo pripravili poseben program skrajševanja čakalnih vrst, zagotovili potrebna sredstva in uporabili vse razpoložljive resurse po kaskadnem sistemu. "Absolutno prednost ima javno zdravstvo, sledijo koncesionarji, na koncu pa tudi zasebniki. Jasno bomo razmejili delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju," pravijo in dodajajo, da sta za bolnike pomembna oba sektorja, vendar mora biti njuno delovanje transparentno, ločnica med njima pa jasna. Po njihovem mnenju bi moral biti koronski režim že zdavnaj ukinjen, "ukvarjati se bomo morali z zaostanki, ki so zaradi tega režima nastali".

SD: Mreža urgentnih centrov zastavljena ustrezno 

V SD pa menijo, da je mreža urgentnih centrov zastavljena ustrezno. Slovenija je majhna država, zato moramo zagotoviti urgentne prevoze, tudi s helikopterjem, kar je treba nujno urediti, pravijo. "Ob upoštevanju potrebnih zaščitnih ukrepov ne sme biti izgovorov za to, da v javnem zdravstvu takoj ne odpravimo omejitev, povezanih z epidemijo. Dostopnost zdravstvenih storitev je naša najpomembnejša prioriteta," pojasnjujejo in obljubljajo, da bodo administrativno pomoč in komunikacijo z uporabniki takoj uredili z organizacijo telefonskega centra kot storitve, komplementarne eZdravju.

SDS: Danes ni več razloga za omejen dostop do osebnega zdravnika

V stranki SDS uvodoma pojasnjujejo, da so timom na primarni ravni zagotovili dodatna sredstva za administratorje, zato pričakujejo, da bodo vodstva zdravstvenih domov zagotovila stalno vstopno oziroma kontaktno točko, kjer bo ves čas delovanja ambulant možen telefonski in osebni stik z informatorjem, ki bo urejal naročanje in informiranje pacientov. "Varuhinja pacientovih pravic je izpostavila, da se vrstijo pritožbe zaradi neodzivnosti v nekaterih zdravstvenih domovih, medtem ko so koncesionarji zelo odzivni za svoje paciente," pojasnjujejo v SDS in dodajajo, da danes ni več razloga za omejen dostop do osebnega zdravnika, saj je covid postal endemična oblika bolezni, s katero bomo morali znati živeti. 

V SDS tudi izpostavljajo, da urgentni dostop za bolnike ni bil omejen ves čas epidemije. V tem času je ZZZS namreč omogočil več komunikacije po elektronski pošti, kar velja ohraniti za naročanje, nikakor pa "ni primerno 'ordiniranje preko mailov', zato bomo poskrbeli, da bodo splošne ambulante dostopne". Na ministrstvu za zdravje trenutno pripravljajo prenovo nujne medicinske pomoči s pričetkom gradnje satelitskih urgentnih centrov po Sloveniji, s čimer bodo  mrežo urgentnih centrov pri bolnišnicah dopolnili s satelitskimi urgentnimi centri pri zdravstvenih domovih. Kot pojasnjujejo, bo vzpostavljena mreža urgentnih centrov in satelitskih urgentnih centrov na razdalji 20–25 km na celotnem ozemlju Slovenije. "Zagotovili bomo delovanje obeh dispečerskih centrov ter posodobili 12-urno in 24-urno zdravstveno varstvo. Uredili bomo tudi sistem prvih posredovalcev, ki danes sloni na povsem volonterskem delu, avtomatski defibrilatorji po Sloveniji pa so v veliki večini nabavljeni z zasebnimi sredstvi," še dodajajo v SDS.