'Če si želimo petzvezdičnih gostov, moramo imeti petzvezdično ponudbo'

Pred 25 leti se je Slovenija na evropskem in svetovnem turističnem zemljevidu pojavila kot nova država, danes se na globalnih trgih pozicionira kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Njena priložnost je po mnenju Slovenske turistične organizacije (STO) v oblikovanju butičnih inovativnih in trajnostnih turističnih produktov z visoko dodano vrednostjo.

Ključni cilji so usmerjenost v informacijsko in inovativno podprto trženje slovenskega turizma, zeleno shemo, spodbujanje inovacij in podjetništva ter sodelovanje in povezovanje ključnih deležnikov za doseganje skupnih ciljev in sinergij. "Skupna zelena nit različnih ciljev je povečanje prepoznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne, zdrave in varne butične destinacije, v turizmu pa doseči tri milijarde evrov prilivov letno, kar pomeni vsaj 6-odstotno letno rast," pravijo pri STO.

Začasni statistični podatki SURS za leto 2017 kažejo izjemno turistično leto v Sloveniji. Slovenski turizem že štiri leta zapored beleži povečano rast prihodov in prenočitev. Tako so turistični nastanitveni objekti lani našteli več kot 4,7 milijona turističnih prihodov in 12 milijonov turističnih prenočitev, kar pomeni za 13,4 % več prihodov in 11,3 % več prenočitev kot v letu 2016. Od tega so tuji turisti ustvarili 8,1 milijona vseh turističnih prenočitev (67 %) oz. za 15 % več kot v letu 2016 in 3,4 milijona prihodov (+ 17 % glede na 2016). Domači turisti so ustvarili 3,9 milijona prenočitev (+ 4 % glede na 2016) in 1,3 milijona prihodov (+ 6 %).

A povečan turistični obisk s seboj ne prinaša samo pozitivnih, pač pa tudi negativne učinke – naraščanju števila gostov sledijo večje količine odpadkov in odpadnih voda ter večja poraba pitne vode, med vrhuncem poletne sezone se moramo soočati s prometnimi zastoji in pomanjkanjem parkirišč, največji izziv od vseh pa predstavlja ohranitev okolja ter naravne in kulturne dediščine.

Stranke, ki kandidirajo na parlamentarnih volitvah, smo prosili za mnenje na področju slovenskega turizma. Zastavili smo jim naslednja vprašanja:

1. Ali Slovenija po vašem mnenju zna unovčevati svoj turistični potencial? Če je odgovor ne, kaj vse menite, da bi še lahko storili?

2. Kakšna je turistična prihodnost Slovenije - kaj bomo morali okrepiti in na katere 'pasti' paziti?

3. Kako k nam še naprej privabljati turiste, hkrati pa se izogniti škodi, ki jo, predvsem v okolju, povzroča masovni turizem?

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

SDS: Slovenija svojo prepoznavnost premalo izkorišča

1. Menimo, da Slovenija svoj turistični potencial in prepoznavnost, ki jo država pridobiva v mednarodnem merilu, zaradi nekaterih Slovenk in Slovencev, ki zasedajo pomembne funkcije in položaje (npr. prva dama ZDA, predsednik Evropske nogometne zveze, ...) premalo izkorišča. Na tipično turističnih območjih imamo ponekod premalo kapacitet, na manj znanih območjih pa premalo turistov. Kljub temu, da se slovenski turistični delavci trudijo in da smo v preteklosti uspeli oblikovati znamko I feel Slovenia, pa bi vendarle lahko storili še več, da bi našo državo približali turistom vsega sveta. Potencial vidimo v smeri razvijanja Slovenije kot butične turistične destinacije in v smer izrazitega green turizma, wellness turizma, ipd.

2. Menimo, da Slovenija  lahko postane izjemno uspešna turistična država in da jo na tem področju čaka svetla prihodnost. Potrebno je ponujati turistične storitve z višjo dodano vrednostjo, večjo prepoznavnostjo, kjer ne bomo tržili zgolj lepe, čiste narave, temveč tudi dogodke (predvsem lokalne). Paziti je potrebno, da se politika ne bo preveč vtikala v institucije, ki predstavljajo turistično gospodarstvo (imenovanje nekdanje poslanke SMC Klavdije Markež (sedaj Štalcer) na mesto direktorice Turistično gostinske zbornice Slovenije, čeprav ni imela nobenih izkušenj z delom v turizmu) in da se država oziroma politika umakne iz lastništva turističnih podjetij. Poleg tega je potrebno izboljšati dostopnost do naših turističnih krajev, pri čemer mislimo predvsem na izboljšanje letalskih povezav, posodobiti sistem kategorizacije namestitvenih obratov ter rešiti problem delovanja in razvoja slovenskega turističnega bisera Lipice.

3. "Turizem smo ljudje" ni samo slogan, temveč dejstvo, da je potrebno za privabljanje turistov in za to, da se turisti vračajo nazaj, imeti kader, ki je ustrezno usposobljen, primerno voden in pošteno nagrajen za svoje delo. Masovnega turizma se ne da imeti v krajih, ki tega ne prenesejo. Pri posegih v naravo, ki so potrebni za vzpostavitev oziroma izboljšanje turistične ponudbe, pa je potrebno zelo paziti, da z njimi le-te preveč ne obremenjujemo.

LMŠ: Trenutno smo na dobrih treh zvezdicah

1. Premalo. Turizmu kot eni od najbolj perspektivnih vej gospodarstva je potrebno nameniti večjo vlogo v gospodarskem razvoju države ter začeti z usklajenim delovanjem. O turizmu se vedno znova govori, da bi lahko postal vodilni del slovenskega gospodarstva. Včasih celo slišimo, da bi Slovenija lahko živela izključno od turizma. Res je, lahko bi. Samo treba se je zavedati, da je turizem v zadnjih 30 letih v svetu napredoval in da se ga je potrebno lotiti profesionalno, da bi dosegli željene, pričakovane rezultate in ujeli korak s primerljivi turističnimi destinacijami v našem okolju in v Evropi.

Treba je začeti z naslednjimi ukrepi:
•    sistematični razvoj kadrov na področju turizma,
•    graditi prepoznavno turistično destinacijo z imidžem zelene, butične destinacije ob skrbi za družbeno in okoljsko rast,
•    spremeniti obstoječo zakonodajo povsod tam, kjer ne vzpodbuja razvoja trajnostnega turizma in ne privlači domačih ali tujih investitorjev,
•    spodbujati vlaganje v zastarelo ali ne dovolj razvito turistično infra in super strukturo,
•    poiskati investitorje doma in v svetu ter pridobiti čim več finančnih sredstev iz domačih kot tudi evropskih skladov,
•    uskladiti sodelovanje med ministrstvi z namenom doseganja sinergije in dviga kvalitete turističnih storitev in kvalitete bivanja lokalnega prebivalstva,
•    izboljšati in pospešiti sodelovanje med vsemi turističnimi deležniki doma in v bližnjih turističnih destinacijah,
•    poskrbeti za strateško promocijo sedanjega in prihodnjega stanja slovenskega turističnega gospodarstva doma in na strateško izbranih primarnih, sekundarnih in terciarnih trgih.

2. Naloga države bi morala biti, da poskrbi za ustrezno spodbujevalno zakonodajo, ki bi bila zanimiva za (vse) potencialne investitorje (domače in tuje). V Sloveniji je veliko domačih investitorjev z viški kapitala, ki bi jih lahko uspešno vložili na področje turizma. Žal naši lastni, domači investitorji ne zaupajo v slovenski turizem, kaj šele tuji. Preprosto zato, ker doslej Slovenija ni imela prave vizije razvoja turizma. Vizija razvoja se postavlja za daljše obdobje, na primer Slovenski turizem leta 2050. Investicije v turizem se počasi vračajo. Poleg tega slovenski turizem spremlja veliko rešljivih težav. Najpomembnejša je pomanjkanje profesionalnih kadrov na vseh nivojih in področjih, oziroma neustrezna in neplanska kadrovska politika, ki je prav tako posledica pomanjkanje dolgoročne vizije. Ena od pomembnih vlog države je tudi, da turističnemu gospodarstvu pomaga najti potencialne tuje investitorje, v kolikor domačih ni dovolj. Seveda pa je najprej treba dati prednost domačim: tako se bomo izognili odvečnemu strahu mnogih, da bomo Slovenijo odprodali tujcem. Okrepiti moramo organiziranost razvoja turizma na nacionalni (ta je najpomembnejša) in lokalnih ravneh. Dejansko se z razvojem turizma v Sloveniji ne ukvarja nihče. LTO-ji (lokalne turistične organizacije) ali zavodi za turizem so zadolženi za promocijo obstoječega stanja turizma. Enako STO skrbi za promocijo Slovenije kot celote, torej spet obstoječega stanja. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo obstaja sicer sekretariat za turizem, ki pa očitno ni kos veliki in zahtevni nalogi, ki stoji pred slovenskih turizmom. Najbrž je tudi tu težava v neustreznih kadrih. Največja past slovenskega turizma je ohranjanje »status quo« trenutne organiziranosti, ki nekaterim očitno ustreza.

3. V veljavni strategiji razvoja slovenskega turizma 2017-2021 je zapisano, da naj bi Slovenija postala butična destinacija za pet-zvezdična doživetja. Realno gledano smo trenutno na dobrih treh zvezdicah. Trem zvezdicam primerne storitve nam tudi priznava in jih dosegamo na mednarodnih trgih. Da pa se bomo povzpeli na nivo petih zvezdic, pa bo potrebno narediti še veliko. Turizem sestavlja veliko otipljivih (turistična infra in super struktura) ter neotipljivih delov (gostoljubje, prijeten občutek domačnosti, varnosti, pristnosti …), ki so za obiskovalčevo/turistovo izkušnjo izjemno pomembni in so subjektivne narave. Dosežemo jih pa lahko s tisoč majhnimi, a pomembnimi stvarmi, koraki, ki se jih preprosto da in se jih je treba naučiti. Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoščili masovni turizem. V svetu obstajajo mnoge turistične destinacije, ki imajo veliko več obiskovalcev, pa le-ti ne degradirajo njihove naravnega okolja ali povzročajo škode.

Opomba: celoten odgovor LMŠ si lahko preberete tukaj.

SD: Učimo se in postajamo vse boljši

1. Da, Slovenija zna unovčevati svoj turistični potencial. Ne le to: uči se in postaja vedno boljša; rast števila nočitev, obiskov ipd. to potrjuje. Postavili bi lahko celo tezo, da slovenski turizem napreduje premosorazmerno z upoštevanjem ponarodelega načela "turizem smo ljudje". Zdaj stoji slovenski turizem pred velikimi izzivi, mnogi od njih so povezani s kadri, z razvojem, dostojanstvom in spoštovanjem turističnih poklicev in dela v turizmu. Danes se kažejo posledice preteklega zanemarjanja tega področja; a se situacija počasi izboljšuje (ponovna uvedba vajeništva in kadrovskih štipendij) in tudi v prihodnosti bo uspešnost turistične panoge odvisna predvsem od tega, kolikor bo vlagal v ljudi in se razvijal skupaj z njimi in svojim okoljem.

2. Kar bi v prihodnosti lahko storili, je predvsem, da okrepimo naše primerjalne prednosti, učinkovito odgovorimo na človeške in kadrovske izzive, s katerimi se dnevno sooča ta panoga, ter povišamo dodano vrednost slovenskega turizma: z investicijami v ljudi, v nastanitvene objekte in nove turistične produkte. Paziti bo potrebno predvsem na trajnost in pasti množičnega turizma, ki lahko s seboj potegnejo vrsto negativnih posledic.

3. Za privabljanje turistov je v prihodnosti pomembno predvsem premišljeno trženje Slovenije in njenih ključnih turističnih produktov na globalnih trgih, katerih potrebe in predstave se stalno spreminjajo. V tem mandatu smo zagotovili nov vir za tako promocijo (promocijska taksa). V sodelovanju z občinami pa bo potrebno razvijati turistične produkte, ki bodo svoje okolje v enaki meri varovali in razvijali, kot izkoriščali njegove danosti v turistične namene. Da se škodljivim posledicam izognemo, se je potrebno zavestno in dolgoročno usmeriti v trajnostni turizem, ki bo zmogel tudi s kakšnim gostom manj ustvariti višjo dodano vrednost v korist vseh.

SMC: Slovenija ima svetlo turistično prihodnost

1. V SMC smo prepričani, da Slovenija na tem področju dela odločne korake v pravo smer, saj smo bili v zadnjih letih priča pravemu razcvetu slovenskega turizma. Slovenijo je denimo lani obiskalo več kot 4,7 milijona turistov, kar je 13 odstotkov več kot leto poprej. Beležimo skoraj 12 milijonov prenočitev, kar predstavlja 11-odstotno rast. Število tujih turistov se je lani povečalo za 17 odstotkov na 3,4 milijona, ustvarili so skoraj 8,1 milijona prenočitev. Slovenija torej zna unovčevati svoj turistični potencial, kar se nam zdi zelo pomembno, saj je turizem eden izmed ključnih gospodarskih sektorjev države.

2. V SMC smo prepričani, da ima Slovenija svetlo "turistično prihodnost", a da se mora še naprej osredotočati na trajnostni razvoj turizma. To nam je v preteklih letih dobro uspevalo, saj je bil naši državi podeljen celo naziv prve zelene destinacije na svetu. To pot mora slovenski turizem ubirati tudi v prihodnje. Zelena Slovenija je naša prednost, ki jo naslavlja tudi Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017- 2021, ki smo jo sprejeli v tem mandatu. Zadali smo si vizijo, da bo Slovenija do leta 2021 postala globalna 5-zvezdična zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče mir in raznolika ter aktivna doživetja. Osnovna celica turizma je postelja. V tem delu na žalost tudi sami opažamo še neizkoriščen potencial. Zato je nujno tako lastniško kot upravljalsko konsolidirati hotelske zmogljivosti v državi in jih s pomočjo strateških lastnikov prenoviti, dvigniti na višjo raven.

3. Temelji za uspešno delo v turizmu so kakovostni in inovativni produkti, nove investicije, moderna infrastruktura, spodbudna zakonodaja, učinkovita promocija in seveda motivirani kadri. Če bomo te temelje še naprej gradili tako zavzeto kot v preteklih letih, bo naš turizem še naprej cvetel. A razvoj turizma mora hoditi z roko v roki z varovanjem okolja ter ohranitvijo kakovosti življenja prebivalcev na najbolj obremenjenih turističnih točkah. V tem pogledu je marketinška strategija Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma – Slovenske turistične organizacije (STO) je dobra in že prinaša rezultate. Sama razdelitev Slovenije na 4 makro turistične destinacije pa je odlična za približanje oziroma nagovarjanje različnih potreb turistov in oblikovanje turističnih produktov. Potrebno pa.je paziti, da se ob tem ohranja  kakovost bivanja (življenja) lokalnega prebivalstva na enaki ravni tudi ob povečanju prihoda turistov. Da bi nam to povsem uspelo, moramo v celoti izkoristiti dejstvo, da je v naši lepi državi turistična sezona vseh 365 dni. Našo ponudbo moramo razpršiti v času in prostoru. To pomeni, da je potrebno z oblikovanjem ponudbe biti izjemno dejaven tudi izven t.i. glavnih sezon in tudi v okolici, neposredni bližini glavnih turističnih središč. Le tako bodo ta manj obremenjena, gibanje turistov pa bolj porazdeljeno.

Levica: Zeleni oz. trajnostni turizem pri nas je zgolj fraza na papirju

1. Delno. Dejavnost turizma pri nas vsekakor raste, vendar predvsem na račun socialnega dampinga - zaposlitve v turizmu so izjemno slabo plačane, 30-40 % je prekarnih delovnih mest, hkrati pa je urnik zelo zahteven (vikendi, dolgi delovniki brez počitka). Obenem je "zeleni" oz. "trajnostni" turizem pri nas zgolj fraza na papirju. Obstajajo posamične dobre prakse, država pa v bistvu (to kaže sprememba zakona iz letošnjega januarja) spodbuja "dampinški turizem". Ne le, da številni deli turizma ostajajo neregulirani (npr. oddaja kapacitet na AirBNB), pristojno ministrstvo (MGRT), ki ga vodita predstavnika turističnih managerskih elit (Počivalšek, Štraus Podlogar), še dodatno deregulira področje turizma, kar škodi tako delavkam in delavcev kot okolju in prebivalstvu.

2. Z bojem proti prekarnosti, ki smo mu zavezani v Levici, se bo izboljšal tudi položaj zaposlenih v turizmu. Pričakovati je tudi dvig kakovosti storitev. Poleg tega je treba področje regulirati ter vpeljati standarde (npr. najnižjo zahtevano izobrazbo), ki bodo zagotavljali višjo kvaliteto turističnih storitev. Pasti so številne - nadaljevanje trenda prekarizacije delovnih mest v turizmu, pretirano obremenjevanje okolja in prostora (npr. središče Ljubljane), ipd.

3. V ta namen Levica predlaga izboljšanje infrastrukture, okrepitev javnega prevoza, razpršitev usmerjanja na turistične destinacije, regulacijo in obdavčitev oddajanja kapacitet (AirBNB), spodbujanje turističnih storitev, ki so trajnostno naravnane, itd.

DeSUS: Če si želimo petzvezdičnih gostov, moramo imeti petzvezdično ponudbo

1. Najpomembnejša primerjalna prednost slovenskega turizma je neokrnjena narava, ki je v Sloveniji edinstvena. Območja, ki teh naravnih danosti ne znajo ali ne zmorejo koristiti za razvoj tovrstnih turističnih produktov, prav gotovo ne unovčujejo svojega potenciala. Ta potencial pa se mora, skladno z aktualno strategijo razvoja turizma, odražati v butičnih, petzvezdičnih doživetij. Tam, kjer ni nastanitev in primerne kulinarike, oziroma tam, kjer sta kulinarika in nastanitev nizkocenovni, smo prav gotovo turistične zgube. O tovrstnih potencialih, ki še niso primerno vnovčeni, prav gotovo lahko govorimo na vzhodnem delu Slovenije, v Pomurju in na Štajerskem, na obeh straneh Triglavskega narodnega parka, v Bovcu, v Bohinju in na Bledu, na Notranjskem, na Krasu, v Obkolpju … Še največ potenciala unovčita Primorska (Portorož) in Ljubljana, drugje smo zaradi slabe sekundarne ponudbe še vedno precej neevalvirani na dovolj visokem nivoju in smo prepoceni. V aktualni turistični strategiji je zapisano, da bo Slovenija prodajala turistična destinacija za petzvezdična doživetja. Če si želimo petzvezdičnih gostov, moramo imeti petzvezdično ponudbo v vseh elementih. Tovrstna ponudba seveda ni nizkocenovna, zato Slovenije ne sme razvijati nizkocenovnega in masovnega turizma, ampak butično, ekskluzivno, luksuzno turistično ponudbo. Prav tako je Slovenija kot turistična destinacija premajhna, da bi bila primerna za razvoj množičnega turizma, torej moramo začeti prilagajati temu vse segmente turistične ponudbe, tudi gostinstvo. Toda če stane polpenzion v hotelu petdeset evrov, težko pridobiš goste z višjo kupno močjo. Večji del Slovenije je zato, žal, usmerjen v množični turizem. Kljub odličnim rezultatom, ki jih slovenski turizem beleži v zadnjem času, je potrebno vso pozornost posvetiti zagotavljanju višje kakovosti storitev naši panogi, razvoju novih inovativnih turističnih produktov in investicij v objekte.

2. Sprejeta strategija razvoja turizma je temeljni dokument, kjer je identificiral večje število ukrepov, ki jih je v prihodnjih letih smiselno realizirati, da bi se slovenski turizem razvijal nadalje. Za resen in trajni preboj in obstoj turizma bo potrebno počistiti še nekaj v temeljih. Zaradi primarne turistične ponudbe (predvsem naravnih virov), ima turizem velik potencial, ki pa vedno znova ostaja neizkoriščen oziroma turistični ponudniki ne dosegajo premijskih cen, ki bi sledil strategiji razvoja butičnega in ne masovnega turizma. Razlogi so različni in se jih da odpraviti, posledice neodpravljanja teh pomanjkljivosti oziroma vrzeli, pa so nizka dodana vrednost, nizke plače zaposlenih v turizmu, nizko zadovoljstvo prebivalstva (ker ne zaznajo prednosti turizma) in celovito nizka privlačnost dejavnosti za zaposlovanje kadra v turizmu. Slovenski turizem ima tako tri velike, akutne probleme – vire financiranja trženja turizma, velik delež podjetij v državni lasti, ki so prezadolžena zaradi "tajkunskih prevzemov" in pomanjkanje kadra. Ključni sistemski problem je problem financiranja turizma. Trenutna vira sta turistična taksa in koncesnine od posebnih iger na srečo. Virov je premalo in so odvisni od dnevne politike. Turizem je aktivnost, kjer se deluje na dolgi rok in običajno čez politični mandat. Zato je potrebno vire zagotoviti na tak način, da bo sredstev zadosti, saj se bodo ti vložki večkratno vrnili skozi turizem in dejavnosti, ki so s turizmom povezane (več DDV).

Ustrezni ukrepi bi morali slediti trem rešitvam v smereh:
- dviga turistične takse (nastanitveni objekti in znamenitosti), za kar je potrebna sprememba zakona o spodbujanju razvoja turizma,
- koncesnine se morajo skladno z zakonom o posebnih igrah na srečo odvajati za razvoj in promocijo turizma (za STO in za glavne turistične produkte direktno),
- prispevek zasebnega sektorja,
- EU sredstva, ki jih velja usmeriti tako, da bo iz njih mogoče financirati tudi promocijo turistične ponudbe.

Večja sredstva se pa morajo usmeriti v bolj učinkovito in kakovostnejše trženje turizma za dosego ciljev: spodbujanja prepoznavnosti ne več zgolj Slovenije kot turistične destinacije, temveč glavnih slovenskih turističnih proizvodov in dviga konkurenčnosti slovenske turistične ponudbe.

3. Slovenija je kot turistična destinacija premajhna, da bi bila primerna za razvoj množičnega turizma, torej moramo začeti prilagajati temu vse segmente turistične ponudbe. Strateško se moramo torej usmeriti v smeri razvoja butične, visokokakovostne in višjecenovne ponudbe, ki bo podkrepljena z dovoljšnjo in dovolj kakovostno promocijo, ki ji bo zagotovila primerno prepoznavnost. Tako bodo gostje ob poznavanju kakovostne in atraktivne ponudbe tudi pripravljeni plačati višjo ceno za turistične produkte in storitve. Hkrati pa bo to zagotavljalo več prihodka slovenskemu turizmu ob manjših obremenitvah okolja, ki jih povzroča množični, a manj donosni turizem.

NSi: Potreben je prehod od množičnosti k povečanju kakovosti

1. Število turistov dokazuje obstoj slovenskega turističnega potenciala. Potrebujemo predvsem pameten prehod od množičnosti k povečanju kakovosti.

2. Paziti bomo morali na ohranitev okolja, ki je na področju turizma dolgoročno naše največje bogastvo. Podpirati bi morali družinska turistična podjetja ter ponudbo razširiti z drobno in turizmu vzporedno ter podporno dejavnostjo.

3. Spodbujati bi morali razpršitev turistične ponudbe na področja, kjer turistična dejavnost še ni razširjena. Marsikje bo povečanju obiska treba prilagoditi tudi ureditev infrastrukture.

Stranka Alenke Bratušek: Ohranitev narave bi zagotovili s pripravo energetskega koncepta

1. Da, že sedaj nam gre dobro, da pa se še boljše. Vsi, ki pridejo k nam, so navdušeni nad tem, kako lepo naravo imamo, počutijo se kot v pravljici – in to je treba izkoristiti, hkrati pa poskrbeti, da naše okolje ohranimo, kot je. V Stranki Alenke Bratušek bomo poskrbeli za večjo prepoznavnost Slovenije kot zelene butične destinacije za zahtevne obiskovalce.

2. Okrepiti bomo morali promocijo Slovenije kot butične destinacije za ljubitelje neokrnjene narave in aktivnosti v naravi. Treba bo turistične storitve dvigniti na višjo raven, tudi z izobraževanjem kadrov za delo v turistični in gostinski dejavnosti. Urediti bo treba oddajanje prek spletnih strani Booking in AirBnb. Še izboljšati pa bomo morali tudi infrastrukturo, kot so na primer žičnice na naših smučiščih, pri čemer pričakujemo tudi sodelovanje tistih, ki imajo od te infrastrukture posredno korist – tudi v tujini denimo tisti, ki oddajajo spalne kapacitete, prispevajo za razvoj in obnovo smučišč.

3. Vsi, ki delajo v turizmu, se zavedajo, da je za ohranitev privlačnosti naše države treba zagotoviti, da bo še naprej ostala čista in urejena. Prav tako se vrednosti neokrnjene narave zavedajo turisti, ki k nam pridejo. Posebni ukrepi zato zaenkrat še niso nujni, ohranjanje narave pa bi zagotovili predvsem s pripravo energetskega koncepta, ki bo Slovenijo naredil energetsko bolj neodvisno, naša energija pa bo v večji meri temeljila na obnovljivih virih energije.

SNS: Ne potrebujemo turistov, ki ob odhodu s seboj odnesejo straniščne pokrove

1. Slovenija ne zna vnovčiti svojih potencialov in se preriva v sferi nizkocenovnega turizma. Storiti je potrebno prav vse – spremeniti zakone, odpraviti nesmiselne omejitve, inšpekcije, itd.

2. Turistična prihodnost naše države je slaba, v kolikor bi se obdržali do zdaj ustaljeni promocijski vzorci in ponudba, prilagojena slaboumnim birokratom.

3. Nujno je treba začeti s turizmom visokega ranga! Ne potrebujemo azijskih turistov, ki za 25 evrov ob spanju zahtevajo še zajtrk za hotel s 5 zvezdicami, ali turistov, ki ob odhodu s seboj odnesejo brisače, rjuhe in celo straniščne pokrove.

Piratska stranka Slovenije: Če ne obstajaš v digitalnem svetu, te ni

1. Slovenija ima s svojimi lepotami vred izjemen turistični potencial, ki pa ga žal ne izkorišča v celoti. V zadnjih letih se je turistični potencial Slovenija kot turistični biser in butična destinacija izkorišča vedno bolj, a je možnosti za napredek veliko več, kot do sedaj izkoriščenega potenciala. Ne moremo reči, da se slovenski turistični ponudniki ne trudijo po svojih najboljših močeh, a mimo težav z glavo skozi zid ne morejo. Slovenski turizem se sooča s podobnimi težavami kot preostali del gospodarstva. Birokratske ovire, pomanjkanje infrastrukture in stari slovenski pregovorni problem - nesodelovanje, so glavne težave, ki bi jih moralo reševati pristojno ministrstvo (MGRT), ki pa je kljub temu z blagovno znamko "I feel Slovenia" uspešno postavilo slovenski turizem na mednarodni zemljevid zaželenih turističnih destinacij. Za raznolikost turistične ponudbe potrebujemo infrastrukturo, ki omogoča različnim turistom različne možne oblike preživljanja dopusta pri nas. Vzpodbujati moramo različne in predvsem cenovno primerne (za vse žepe) nastavitvene kapacitete, gostinsko ponudbo, urejene turistične poti, tako za avtomobile, motoriste, kolesarje in pohodnike. Na področju pridobivanja različnih birokratskih postopkov za opravljanje turističnih storitev, predvsem pretiranih dovoljenj za vsako malenkost je naloga države, da ponudnike razbremeni in omogoča razvoj turistične dejavnosti.

2. Slovenija bi si morala za zgled vzeti Avstrijo, ki ima podobne okoljske lastnosti kot Slovenija, a jih zna izkoristiti nedvomno bolje kot mi. Razvijati moramo sodelovanje in ne konkurenco znotraj turističnega sektorja, ki bi bil s skupnimi močmi veliko močnejši, hkrati pa dvignil svojo ponudbo na višjo raven. Dvigniti moramo zavedanje, da pomeni turizem več kot le postavitev hotela, da je stranska ponudba pogosto bolj pomembna za to, da turist ostane dodatni dan ali dva. Treba je povezati tako ponudnike prenočišč, gostinstvo, ponudnike športnih in vodenih aktivnosti, ter vse, ki lahko dodatno dvignejo zanimivost in ponudbo. Predvsem manjka slovenskemu turističnemu sektorju zavedanje in znanje, da se danes uporabljajo digitalne storitve, ki so po našem mnenju največja cokla slovenskega turizma. Turizem se danes začne na spletu in mobilnem telefonu. Če ne obstajaš v digitalnem svetu, ne obstajaš. Spodbujati moramo digitalizacijo slovenskega turizma, država bi morala preko svojih razvojnih ukrepov ob izgradnji primerne infrastrukture podpirati tudi turistične skupnosti pri prehodu v digitalizacijo in še posebej pri pridobivanju digitalnih veščin s področij spletnega marketinga in spletne promocije.

3. Slovenija ne bo nikoli turistična destinacija za masovni turizem, zato je strah pred tem pretiran. Spodbujanje zelenega in eko turizma, dvig okoljske ozaveščenosti in infrastruktura, ki omogoča rabo okolja na čim manj invaziven način so pogoji, ki bodo omogočili, da bo Slovenija še naprej biser, ki bo privlačen za turiste. Predvsem se je treba zavedati, da je vsak turist zaželen, ter da je skrb za okolje predvsem v naših rokah, saj se bo tudi turist vedel “zeleno”, če bo destinacija čista in opremljena za tako obnašanje. Škoda, ki jo trpi okolje zaradi turistične invazivnosti, je pogosto veliko manjša, kot v gospodarski dejavnosti in tam nimamo težav z odpiranjem obratov, ki so okoljsko veliko bolj škodljivi, kot turist, ki pride na oddih in ne iz razlogov uničevanja slovenskega okolja. Zato potrebujemo infrastrukturo, ki omogoča preživljanje počitnic na čim manj invaziven način.

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije: Treba je poenostaviti birokracijo

1. Slovenija ima premalo kakovostno nastanitveno specializirano ponudbo, kamor sodijo manjši hoteli, zato je potrebno spodbujati razvoj malih in srednje velikih podjetij na področju nastanitvene ponudbe in dopolnilne turistične ponudbe. Velik potencial ima tudi kulinarika. Potrebno je poenostaviti birokratske postopke, s čimer bi lastnikom manjših hotelov, turističnih kmetij in razvijalcem novih turističnih znamenitosti omogočali hitro in preprosto pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za odpiranje oziroma ureditev hotela ali druge ponudbe.

2. Več moramo vlagati v turistične kmetije (v novi evropski finančni perspektivi bo za to namenjeno tudi neprimerno več sredstev kot za turizem kot tak), poenostaviti birokratske postopke in spodbujati majhna in srednje velika podjetja na področju nastanitvene ponudbe in dopolnilne turistične ponudbe. V vsakem primeru pa se moramo izogniti potencialnemu masovnemu turizmu, ki ga Slovenija ne bi mogla prenesti, predvsem v okoljskem smislu.

3. Vse moči je potrebno uperiti v specializacijo na področju butičnega in trajnostnega turizma. V kolikor bi prišlo do tega, da bi se soočili z masovnim turizmom v določenih mestih, bi se morali zgledovati po drugih državah in njihovih kvotah, ki so namenjene omejevanju števila turistov.

Združena levica in Sloga: Tržiti bi morali medicinske storitve in rehabilitacijo

1. Menimo, da Slovenija kar dobro unovčuje svoj turistični potencial, seveda pa ima še nekaj rezerv. Turizem lahko namreč uspe le kot celostna aktivnost gospodarskih družb, lokalnih skupnosti, logistike in države. V svetu se že dolgo ne prodajajo dobro posamezne kapacitete, prodaja se regija, v našem primeru gre za ustvarjanje in izkoriščanje skupne slovenske podobe, ki ne koristi samo tistim, ki živijo od turizma, temveč je tudi eden izmed najpomembnejših načinov promocije države. Turistična ponudba so tudi vrhunski kulturni, umetniški in znanstveni produkti, ki jih je v Sloveniji veliko, od Festivala Ljubljana do festivalov Kino Otok. Ob tem bi izpostavili, da je Slovenija s svojimi okoljskimi danostmi (lega, neokrnjena narava, toplice, tradicija zdraviliškega turizma) idealna lokacija za rehabilitacijo oz. medicinske storitve in da bi bilo zelo smiselno, da bi poskusili del medicinskih storitev, skupaj z rehabilitacijskimi kapacitetami, načrtno in aktivno tržiti in s tem delno zmanjšati strošek zdravstvenega sistema za lokalno populacijo.

2. Slovenija je vsekakor edinstvena in zaželena turistična destinacija, ki privablja goste s pestrostjo svoje neokrnjene narave, bogastvom svoje zgodovinske, kulturne in kulinarične dediščine in z vrhunskim nivojem storitev aktualne ponudbe na vseh področjih. Ravno zato moramo z njo (Slovenijo,  torej) ravnati skrbno in preudarno. Razprodaja, tako kot na drugih področjih, tudi tu ne pride v poštev.

3. Usmeritev v turizem po meri ljudi, ne samo turistov, ampak tudi domačinov, je usmeritev, ki bi ji morali slediti, nikakor ne bi smeli stremeti samo k ciljem množičnega turizma. Seveda pa je tudi res, da je turizem kapitalsko intenzivno dejavnost in je izrazito primeren za vlaganja tujega kapitala, saj kapacitete ostajajo v vsakem primeru doma, krepi pa se na ta način tudi povezava z zunanjimi trgi. Vsekakor je potrebno narediti jasen načrt glede prostorskega planiranja na državni in občinski ravni, v naslednji fazi pa poenostaviti in pospešiti postopke za investitorje.

Solidarnost: Prodaja naj se regija, ne posamezne kapacitete

1. Predvsem je potrebno turizem umestiti med temeljne strateške usmeritve naše države. Slovenija je zaželena turistična destinacija, ki privablja goste s pestrostjo svoje neokrnjene narave, bogastvom svoje zgodovinske, kulturne in kulinarične dediščine in z vrhunskim nivojem usluge. Turizem je dejavnost, ki ne samo zagotavlja doseganje gospodarskih ciljev, temveč tudi omogoča plasiranje domačih prehrambenih proizvodov, ohranjanje enakomerne poselitve, zaposlitev prebivalstva in predstavlja sestavni del promocije države. Od doseganja tega potenciala pa smo še daleč. Turistično razvita v Sloveniji je Ljubljana, Postojnska jama in morda Bled. Odlično dela še nekaj občin, kot so Idrija in Žalec. V ostale, prav tako prekrasne dele Slovenije, pa turisti zaidejo bolj po pomoti, kot pa preko neke ciljane in usmerjene kampanje. Tu pa bi se moralo na nivoju države narediti bistveno več. Izoblikovati je potrebno ponudbo, izhajajoč iz lokalne zgodovine, pripovedk, arheologije, svetovnih unikumov (soška fronta, barjansko leseno kolo, novomeška keltska naselbina, vaška situla, srednjeveški gradovi-doline gradov), itd. Skratka, specializacija z visoko vsebinsko duhovno, kulturno, zdravstveno, ne samo otipljivo-kulinarično dodano vrednostjo, kar pomeni tudi višji izkupiček. Priložnost je visoko cenovni in visoko storitveni kongresni in znanstveni turizem, delati bi morali na turističnih zgodbah, ki so povezani z našimi znanstveniki oz. izumitelji: Herman Potočnik Noordung, Josip Ressel, Lovrenc Košir, Janez Puhar, Janez Puh. Paziti moramo, da imamo jasno vizijo razvoja, jasno rdečo nit zgodbe, da po eni strani spodbujamo privatno iniciativo, a vendar v okviru neke širše slike, kako predstaviti neko znamenitost ali regijo.

2. Delno smo odgovorili že pri prejšnjem vprašanju. Dodali bi še: v Solidarnosti predlagamo oblikovanje grozda turizma. Turizem lahko uspe le kot celostna aktivnost gospodarskih družb, lokalnih skupnosti, logistike in države. Prodaja se regija, ne posamezne kapacitete. Gre za ustvarjanje in izkoriščanje skupne slovenske podobe, ki ne koristi samo tistim, ki živijo od turizma, temveč je tudi eden izmed najpomembnejših načinov promocije države. Turizem, kjer gre za kapitalsko intenzivno dejavnost, je izrazito primeren za vlaganja tujega kapitala, saj kapacitete ostajajo v vsakem primeru doma, krepi pa se na ta način tudi povezava z zunanjimi trgi. Potrebno je narediti jasen načrt glede prostorskega planiranja na državni in občinski ravni, v naslednji fazi pa poenostaviti in pospešiti postopke za investitorje.

3. Slovenija naj se usmerja v trajnostni turizem oziroma naj spodbuja tiste oblike turizma, ki so pozitivne tako za domače okolje kot za turiste: npr. gradnja kolesarske infrastrukture je primer turistične infrastrukture, ki ima pozitivne učinke tudi na lokalno okolje. So pa deli Slovenije, ki so primerni za t. i. "množični turizem", tako da proti temu ne smemo biti apriorno, pa tudi deli, kjer je največja dodana vrednost ravno v miru in samoti. Tu je potrebno slediti dobrim praksam iz tujine, ki ta pojav poznajo že leta in se z njim uspešno spopadajo.

Za zdravo družbo: Postati moramo butična zelena destinacija

1. Slovenija še nima ustrezne povezanosti turistične strategije z ostalimi področnimi strategijami, kar posledično pomeni ne dovolj izkoriščen potencial. Naš predlog je, da Slovenija postane butična zelena turistična destinacija, kar morajo odsevati vsa področja delovanja. Da to dosežemo, je treba vlagati v dodatno izobraževanje delavcev v gostinstvu in turizmu. Pridobiti več evropskih sredstev, ki so na voljo za projekte namenjene izboljšanju kakovosti. Vzporedno s tem spodbujati domačo umetno obrt in umetnost.

2. Če želimo postati zelena turistična destinacija, ne smemo gostiti ne-zelenih investicij in izvajati ne-zelenega gospodarstva, predvsem moramo okrepiti tudi pridelavo zdrave organske hrane. Tudi za to moramo pridobiti več evropskih sredstev, spremljati razpise. Zdravstveni turizem v smislu sanatorijev in wellnesov za višji plačilni razred.

3. Na način butične zelene destinacije. V najbolj obleganih turističnih krajih je treba uvesti nekakšno vstopnino, zagotoviti, da avtomobili ostanejo zunaj, obiskovalcem ponuditi drugačen prevoz po kraju (nekaj, kar je v skladu s tradicijo kraja ali pa nekaj ekstravagantnega, presenetljivega…) Istočasno pa zagotoviti več ponudbe najvišjega kakovostnega razreda, ki je ustrezna za najbolj zahtevne goste.

GAS: Po zaslužku v turizmu capljamo daleč za Avstrijo

1. Le deloma! V GAS- Gospodarsko Aktivni Stranki se zavzemamo, da bi bilo v Sloveniji več domoljubja, ter spoštovanja vrednot, kulture in okolja. Če se Slovenija primerja po zaslužku v turizmu npr. z Avstrijo, lahko vidimo, da capljamo daleč zadaj. Potrebno bi bilo spremeniti delovno pravno zakonodajo in v velikih primerih izboljšati vodenje. Poglejte primer Postojnske jame. Ko je upravljanje prišlo v gospodarne roke, se je zadeva v zelo kratkem času iz rdečih številk spremenila v pozitivno zgodbo.

2. Turistična prihodnost Slovenije bo z vstopom GAS-Gospodarsko aktivne stranke v vladno koalicijo zelo rožnata, saj podpiramo gospodarstvo, katerega sestavni del je tudi turizem. Svobodna iniciativa, fleksibilni razvoj zamisli, naša zgodovina in iniciativa slovenskega naroda bo odpirala nove in nove priložnosti. Problem so pasti, ki si jih sami postavimo.

3. Najprej se moramo spremeniti sami, potem bomo s pozitivnim zgledom dosegli tudi pozitivne spremembe. Tudi od naših gostov moramo zahtevati, da spoštujejo naše zakone običaje in tradicijo. Verjetno Slovenija trenutno še ni v situaciji, da bi morala odganjati turiste. Je pa potrebno vse ukrepe tudi v turizmu delati v sozvočju z okoljem in lokalnimi prebivalci.