Bodo volili 'desne', da pridejo v nebesa?

Čeprav v Sloveniji velja ustavna delitev Cerkve in države, ni vedno tako. Nekateri duhovniki predvsem pred volitvami naročajo vernikom, naj volijo po svoji vesti kot katoličani. Drugi gredo dlje in razmišljanja o politiki zapišejo v mašni list.

Duhovnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi vernike pred predčasnimi volitvami poziva, naj volijo desne stranke, če želijo priti v nebesa. "Ob usodnem dnevu bo bolj moderno biti na desni kot na levi. Mislim, da je bolje biti v nebesih kot v peklu," je dejal v odzivu za SVET na Kanalu A. "Mislim, da desnica do zdaj ni ne vem kakšne škode naredila, odkar smo samostojni," je pojasnil. Na vprašanje, ali je škodo naredila levica, pa je odgovoril: "Če imamo osem milijard dolga, ni bilo velike koristi."

Po besedah predstavnika škofije Novo mesto Janeza Grila gre v primeru duhovnika iz Starega trga ob Kolpi za interno župnijsko razmnoženo glasilo, ki ga občasno izdaja duhovnik. "V njem med drugim piše tudi o različnih aktualnih temah, ki zadevajo verne ljudi v župniji. Tokrat je očitno presodil, da ob sklepu cerkvenega leta in ob bližajočih se državnozborskih volitvah ter v letu socialne pravičnosti, ki ga obhajamo v Cerkvi na Slovenskem, nekaj misli nameni tudi političnim strankam, ki se pripravljajo na volitve."

Grilu se ne zdi, da bi duhovnik v svojem pisanju koga silil, katero stranko naj voli, "je pa zelo jasno napisal, kaj sam misli o nekaterih političnih strankah. Ker živimo v demokratični in svobodni domovini, lahko vsak, tudi duhovnik v Starem trgu ob Kolpi, pove ali zapiše, kaj misli o volitvah, ki so pred vrati. Gledano objektivno, pa vsekakor velja, da je duhovnikovo pisanje nekoliko nenavadna mešanica meditacije in osebnega gledanja na politične razmere, nikakor pa ne načrtno vmešavanje v konkretno politiko. Kdor tega ne verjame, naj pride v Stari trg ob Kolpi in obišče župnišče ter bo na lastne oči videl, kakšno 'politiko' vodi tamkajšnji duhovnik!"

Stranke si niso enotne

V LDS menijo, da je takšno ravnanje nedopustno in za ugled Cerkve izjemno škodljivo. "Seveda pa je to vprašanje prvenstveno namenjeno vernikom: ali želijo v cerkvi politiko ali duhovno službo." Zavedajo se, da tovrstna predvolilna aktivnost sicer ni nič novega. "Posamezni duhovniki pač nagovarjajo volivce k podpori strankam, ki bodo RKC zagotovile največ državnega denarja, ji skozi prste pogledale največ davkov ali ji dovolile golosek cerkvenih gozdov, saj nujno potrebujejo sredstva za nasedle finančne eksperimente," so dodali.

Po oceni predsednika Demokratične stranke dela Franca Žnidaršiča je treba duhovnikovo ravnanje obsoditi. "Naj se ukvarja z vero, ne s politiko. Cerkev je ločena od države, zato je volitve nič ne brigajo. Naj se ukvarjajo s svojo 'pljačko vernikov' v kakšni finančni instituciji. Bo bolj zdravo za vse," je sporočil. Tudi v Zares in v Listi Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija se zavzemajo za strogo ločitev Cerkve od države. V SD se jim mašni list ne zdi primeren, ker sta Cerkev in država ločeni po ustavi.

V SDS pa menijo, da je s fotografije mašnega lista "moč razbrati, da je duhovnik opozoril na pomen volitev in ljudi pozval, da se volitev udeležijo, kar je konec koncev njihova državljanska pravica in dolžnost. Poziv volivcem k udeležbi na volitvah in poudarek, da je pomembno, da se v teh kriznih časih premišljeno odločajo, se nam ne zdita sporna. Prav bi bilo, da bi tudi druge institucije civilne družbe (zveze, društva ...) ljudi pozivale na volitve. Z množično udeležbo na volitvah se namreč v demokratični družbi dviguje legitimnost izvoljenih." V NSi niso komentirali dejavnosti Cerkve in vsebine župnijskih listov.

V SLS so poudarili, da so predstavniki slovenske katoliške Cerkve nedavno jasno dejali, da se vodstvo ne namerava opredeljevati za posamezne stranke pred volitvami, da pa se ve, katere vrednote podpira Cerkev in katere so politične stranke v Sloveniji, ki temeljijo na teh vrednotah in jih zastopajo. "Konkretnega lista ne poznamo in ga ne moremo komentirati, sicer pa dejanje ali izjava nekega posameznika neke institucije nikakor nujno ne predstavlja uradnega stališča vodstva in organizacije," so dodali.

Prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je dejal, da je vera osebna zadeva vsakega posameznika in nihče nima pravice kogar koli siliti vanjo ali od njega zahtevati, da se ji odpove. "Prav tako tudi naši duhovniki nimajo pravice tako ali drugače vplivati na volivce, še manj pa jim dajati navodila oziroma jih prepričevati skorajda z grožnjami – kako drugače naj razumemo na primer navedbo, da 'gre predvsem za uvrstitev v nebesa'. Takšen način kaže na podcenjevanje volivcev." V SNS so prepričani, da slovenski volivci ne potrebujejo nikakršnih navodil, saj znajo sami presoditi, kaj je prav in kaj ne, komu lahko zaupajo in komu ne. "Ker zaupamo presoji in oceni slovenskih volivcev, tudi računamo na njihove glasove," je poudaril.

Trčili sta dve človekovi pravici

V Sloveniji velja ustavna delitev države in Cerkve. Z Ustavnega sodišča so sporočili, da po Ustavi in zakonu niso pristojni za ocenjevanje tovrstnih dejanj v volilnih postopkih, zato tudi tovrstnih prijav ne obravnavajo in ne izrekajo sankcij ali drugih ukrepov. Na policiji preverjajo, ali so razlogi za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Če da, bodo izvedli ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili. O primeru so tudi že seznanili državno tožilstvo. Na Republiški volilni komisiji tudi niso pristojni za ocenjevanje tovrstnih dejanj.

Sekretar Urada vlade za verske skupnosti Robert Cajhen je pojasnil, da so na uradu ugotovili, da mašni list vsebuje mnenje verskega uslužbenca z napotkom, da naj verniki na volitvah ne podpirajo strank, ki izhajajo iz prejšnjega režima, in konkretne razloge za sprejem napotka. "Razlogi za navedeno nepodporo so tuzemski (veliko gorje, ki ga je povzročil prejšnji režim slovenskemu narodu, levičarsko zanikanje Boga in odkrito delovanje zoper vero in Cerkev ter preživetje na tem svetu) in dva, ki zadevata onstranstvo (modernost sedenja na desnici Boga ob sodnem dnevu in uvrstitev vernih volivcev v nebesa)."

Po Cajhenovih besedah je mogoče primer opisati kot izražanje stališč verskih uslužbencev z napotki za odločitev volivca. Pojasnil je, da slovenska zakonodaja ne vsebuje pravnega pravila, ki bi konkretno in neposredno urejalo to področje. Tudi Zakon o verski svobodi, ki z določbo četrtega člena predpisuje laičnost države oziroma načelo ločitve države in verskih skupnosti, konkretno in neposredno ne ureja primera, pač pa zgolj na načelni ravni kot programska pravna norma zapoveduje državno nevtralnost do vseh verskih prepričanj, je dodal. Tako "gre lahko za trk dveh človekovih pravic – pravice do svobode izražanja verskega uslužbenca oziroma verske skupnosti in volilne pravice volivca".

Ustavno sodišče je po njegovih informacijah ugotovilo, da vse, kar sodi v okvir izvrševanja pravice do svobode vere iz 41. člena Ustave, ne more biti v neskladju z ustavnim načelom o ločenosti. "Tovrstna razlaga odnosa med vsebino človekove pravice in načelom ločitve države ter verskih skupnosti bi bila z uporabo analogije lahko pravno relevantna tudi za razlago odnosa med vsebino vseh drugih človekovih pravic, na primer tudi za pravico svobode izražanja in volilno pravico, in navedenim ustavnim načelom. Zato urad ugotavlja, da načelo ločitve države in verskih skupnosti za opisani življenjski primer ni pravnorelevantno in se o njegovem (ne)spoštovanju oziroma (ne)ustavnosti v opisanem življenjskem primeru ni dopustno opredeliti."

Cajhen je pojasnil, da glede poseganja v človekovo pravico svobode izražanja teorija ugotavlja: "Poseg javne oblasti v svobodo izražanja je lahko upravičen, če je določen z zakonom in nujen v demokratični družbi, kadar javna oblast zasleduje naslednje eksplicitno določene cilje: varnost države, njeno ozemeljsko celovitost, javno varnost, preprečevanje neredov ali zločinov, zavarovanje zdravja ali morale, zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, preprečitev razkritja zaupnih informacij ali varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva. Teorija govori o omejenem številu legitimnih ciljev."

Po njegovi oceni primer posega v svobodo izražanja, ki je določen z zakonom in ima legitimen cilj – "zavarovanje volilne pravice je kaznivo dejanje kršitev proste odločitve volivcev iz 151. člena Kazenskega zakonika". Tako v uradu menijo, da je ključno vprašanje za odgovor o zakonitosti duhovnikovega ravnanja, ali je njegovo sporočilo, da je “volivčeva uvrstitev v nebesa” pogojena s “pravilno volilno podporo”, šteti za manifestacijo sile, resne grožnje ali drug nedovoljen način prisile in ali vpliva na volivca. Če da, je namreč kršena prosta odločitev volilnega upravičenca.