Podražitve vse večje, plače pa stagnirajo: Kakšne rešitve obljubljajo stranke?

Uravnoteženost javnih financ po pretresih, ki so jih povzročile epidemija covida-19 in še druge krize, bo ena od pomembnejših nalog nove vlade.

Razmere na trgu dela sicer ostajajo zelo ugodne, zaradi pomanjkanja delovne sile in vse večjih podražitvah osnovnih dobrin (hrana, energenti itd.) so v nekaterih dejavnostih prisotni pritiski na rast plač. Število delovno aktivnih se je januarja medletno še povečalo, najvišja rast je bila v gostinstvu in gradbeništvu. Ob pomanjkanju domače delovne sile je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti januarja 50-odstoten. Registrirana brezposelnost je zelo nizka.

Kaj pa plače v javnem sektorju in v zvezi s tem napovedane stavke? Kot smo poročali, je rekorder v izplačilih v javnem sektorju v lanskem letu prejel skoraj 200.000 evrov bruto plače, od tega dobrih 136 tisočakov za nadurno delo. Gre za zdravnika, zaposlenega v Splošni bolnišnici Ptuj, ki pa dela tudi v mariborskem zdravstvenem domu. Po drugi strani pa je naš sistem plač v javnem sektorju zasnovan tako, da bruto plača več kot 26 tisoč zaposlenih niti ne dosega minimalne plače. Z višanjem minimalne plače je tako vsako leto več zaposlenih v javnem sektorju na minimalni plači.

Odgovori osmih političnih strank so razporejeni po abecednem redu.

Gibanje svoboda

V Gibanju Svoboda si prizadevamo, da bi imeli vsi ljudje višje plače in država nižje davke, vendar le ob pogoju odgovorne drže do javnih financ. Postopnemu znižanju dohodnine ne nasprotujemo, vendar je stalna praksa te vlade, da v zakonske predloge, ki so državljanom všečni, podtakne tudi točke, ki so v tem primeru škodljive za javne finance, koristijo pa le najbogatejšim. Pravi učinek tega zakona bo viden šele čez tri leta, zato je način, kot ta predlog predstavlja vlada, za ljudi precej zavajajoč. Ob uveljavitvi vseh sprememb bi Slovenija leta 2025 beležila izpad javnofinančnih prihodkov v višini preko 800 milijonov evrov. Fiskalni svet je odsvetoval vladi sprejemati ukrepe, ki bi imeli dolgoročne posledice po krizi, še posebej pa bi mu morala prisluhniti zdaj, ko lahko zaradi vojne v Ukrajini pričakujemo še dodatne podražitve najprej energentov, nato pa tudi drugih dobrin. 

Ta davčna reforma bo najbolj povečala dohodke in premoženje najbogatejših, najmanj pa ljudi iz nižjega in srednjega razreda, zato bo prispevala k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji. Z dvigom splošne olajšave bodo posamezniki z nizkimi in srednjimi dohodki dobili malo ali zgolj drobiž. Ta davčna reforma torej nesorazmerno nagrajuje bogate, ki poleg dohodkov iz dela dobivajo še nepremičninske rente in dohodke iz kapitalskega premoženja, medtem ko bodo tisti z nižjimi dohodki spremembe občutili le simbolično. Zato je ta dohodninska reforma napačna in jo je potrebno obrniti na glavo. Dati tistim, ki nimajo, tistim z minimalnimi in povprečnimi plačami ter mladim, da si bodo lahko ustvarili dom in družine. In vzeti tistim, ki imajo dovolj. 

Plačni sistem javnega sektorja zajema skoraj 3000 proračunskih uporabnikov in več kot 170.000 zaposlenih javnih uslužbencev ter javnih funkcionarjev. V zadnjih letih se povečujejo razlike med posameznimi skupinami in podskupinami ter celo znotraj iste dejavnosti. V Gibanju Svoboda menimo, da bo zato treba pristopiti k prenovi plačnega sistema na način, da bodo upoštevane specifike vseh skupin zaposlenih, da bodo odpravljena porušena plačna nesorazmerja, da bodo avtomatizme napredovanja in nagrajevanja nadomestili motivacija in rezultati dela ter karierni razvoj, da bo privlačnejši tudi za strokovnjake iz zasebnega sektorja. Primerljivost med delovnimi mesti v javnem sektorju bo treba obravnavati glede na vse elemente vrednotenja skupaj – tako pogoje za zasedbo delovnega mesta kot zahtevnost dela, pogoje dela, odgovornost in pooblastila. 

Zato ne podpiramo izstopa zdravstvenega sektorja iz sistema plač v javnem sektorju. Zavedamo pa se velike obremenjenosti in težkih delovnih pogojev zdravstvenih delavcev, zato bo plačni sistem v zdravstvu potreben celovite prenove, ki bo omogočala stimulativno plačilo. 

V Gibanju Svoboda se zavedamo, da so aktualne zahteve sindikatov javnega sektorja do neke mere upravičene, saj je aktualna vlada začela podirati enotni plačni sistem s parcialnimi posegi in ločenimi sporazumi s posameznimi skupinami in zakonskim poskusom časovno omejenega dviga plač ene od skupin brez socialnega dialoga, zaradi česar je moralo posredovati celo ustavno sodišče. Zato za nas napovedi stavk posameznih sindikatov in izpeljana stavka javnih uslužbencev na področju izobraževanja niso bile presenečenje. Zavedamo se, da bo sklepanje novih dogovorov s sindikati javnega sektorja za naslednjo vlado zaradi parcialnih posegov v plačni sistem in slabe javnofinančne zapuščine aktualne vlade trd oreh. Še posebej zato, ker so po nekaterih ocenah njihove želje in zahteve vredne okoli 1,5 milijarde evrov. Vsekakor bo morala naslednja vlada s sindikati javnega sektorja voditi odkrit socialni dialog brez preferiranja posameznih skupin in z upoštevanjem javnofinančnih zmožnosti.

Levica

V Levici prednostno zagovarjamo dvig najnižjih plač in izboljšanje materialnega ter finančnega položaja najbolj izkoriščanih delavcev v gospodarstvu, zato:

- bomo ponovno izračunali minimalne življenjske stroške, ki so podlaga za določitev višine socialnih transferjev in minimalne plače, minimalno plačo pa bomo postopoma dvignili na vsaj 1000 evrov neto,

- si bomo prizadevali, da bo vsako delo zagotavljalo vse delavske pravice, vključno z dostojnim plačilom, pravico do počitka, plačano bolniško in starševsko odsotnostjo, ustreznimi delovnimi pogoji in glasom v socialnem dialogu,

- se bomo borili za nadaljnje dvige plač, vse dokler ne bo vsakdo, ki dela, lahko s plačo tudi dostojno živel.

Razbremenitev dela je postala izgovor za sprejemanje davčnih odpustkov za bogate, ki jih v Levici ne podpiramo. Vlada bo z dohodninsko reformo, ki naj bi bila namenjena razbremenitvi dela, v proračunu zvrtala 850-milijonsko luknjo. Najvišje davčne odpustke je dala menedžerjem, zdravnikom in rentnikom, ki živijo od dohodkov iz kapitala in najemnin. Direktorjem je priskrbela neobdavčene božičnice in električne avtomobile za osebno rabo. Ob tem je zavajala, da bodo vsi dobili višje neto plače. 250.000 ljudi z najnižjimi dohodki od vladne davčne reforme ne bo dobilo niti centa. Prav ti ljudje, ki imajo že zdaj najmanj, bodo največji poraženci, ker bo zaradi vladnih zapitkov v proračunu zmanjkalo denarja za javno šolstvo, zdravstvo in pokojnine. Ohraniti je potrebno enotni plačni sistem, znotraj tega sistema pa zagotoviti, da so upoštevane specifike posameznih delovnih mest in poklicnih skupin. V tem okviru je nujno potrebno določiti minimalno plačo kot najnižjo možno osnovno plačo, zagotoviti dvig vseh najnižjih plač, odpraviti obstoječe anomalije in krivice (npr. plačna skupina J), preprečiti izstope posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema in prednostni dvig najvišjih plač.

LMŠ

Z davčno razbremenitvijo bomo zvišali neto plače vsem zaposlenim. Tako kot smo razbremenili regres (13. plačo), bomo razbremenili tudi 14. plačo in s tem omogočili učinkovito variabilno nagrajevanje zaposlenih. 

Že sicer krhka razmerja med plačami v javnem sektorju je vlada porušila s parcialnim dogovorom z zdravniki. Zvišanja je sicer začasno ustavilo ustavno sodišče, ki je zadržalo izvajanje 48. člena PKP10, vendar se ne gre sprenevedati – ne glede na odločitev US je duh ušel iz steklenice. Fides, ki plačna zvišanja razume kot poskus vlade nagraditi zdravnike za požrtvovalno delo v času covida-19, bo vztrajal ob vseh milijonskih dodatkih (tudi pri izstopu iz enotnega plačnega sistema). Enaka zvišanja zahtevajo tudi preostali sindikati, nekateri tudi s stavko. V LMŠ bomo obnovili dialog z vsemi sindikati, rešitve ne bodo niti parcialne niti interventne, pač pa bodo sistemske, za skupno mizo bomo pregledali uvrstitve vseh poklicev v plačne razrede in razmerja med njimi. Treba se bo odločiti, ali zvišati plačno lestvico z zdaj najvišjega, 65. razreda do 70. oziroma 75. razreda, ali nasprotno, plačno lestvico začeti z minimalno plačo v prvem razredu, danes je v 23. Predvsem pa bo treba začeti usklajevati vrednost plačnih razredov – torej da se bruto osnovne plače za posamezni razred, ki so že leta enake, usklajujejo. Iz plačnega dogovora, sklenjenega decembra 2018, izhaja, da morajo vlada in sindikati doreči formulo za to usklajevanje, a tega niso storili.

NSi 

V NSi si že dolga leta prizadevamo, da bi v Sloveniji končno prišlo do obsežnejše davčne razbremenitve dela in s tem povišanja neto plač vseh. To smo uspeli doseči s sprejemom zadnje novele Zakona o dohodnini. Prizadevali si bomo tudi za uveljavitev razvojne kapice v višini 4600 evrov. Ukrep je nujen za dolgoročno ohranjanje visoko kvalificiranih kadrov pri nas. Le razvoj in povečanje produktivnosti bosta lahko na daljši rok zagotovila višje bruto plače v Sloveniji.

Povežimo Slovenijo

Ne glede na zunanje razmere je nujno treba zagotoviti večjo transparentnost in učinkovitost pri velikih državnih investicijah in javnih naročilih. Poiskati je treba čim širše politično in družbeno soglasje za nujno potrebno zdravstveno in pokojninsko reformo. V okviru strokovne razprave, domačih in tujih strokovnjakov ter politične razprave v okviru vseh opcij moramo poiskati optimalen sistem, ki bo v prvi vrsti stimuliral dobro delo. S sindikati je treba voditi dialog še naprej in sistemsko urediti področje. Nujno pa je, da spodbujamo projekte, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Če bomo nadaljevali s koraki davčnih razbremenitev in debirokratizacije, hkrati pa zagotovili zeleni in digitalni prehod, bo naše gospodarstvo delalo še bolje. Povežimo Slovenijo je zagotovilo za to. Ustvarjanje dodane vrednosti v gospodarstvu bo prineslo več blaginje za vse. Zato je potrebno razbremeniti srednji sloj, za kar je nujno postopno zvišanje splošne dohodninske olajšave na 7.500 evrov in razširitev prvih dveh dohodninskih razredov. Delovna mesta visoko izobraženih kadrov z veliko dodano vrednostjo pa je potrebno razbremeniti visokih davkov, zato predlagamo znižanje 50-odstotne dohodninske stopnje, ki ne bo pomembno vplivalo na proračun, vendar pa bo pozitivno vplivalo na zaposlovanje takih kadrov in kroženje možganov znotraj Evropske unije.

SAB 

Enotni plačni sistem v javnem sektorju ocenjujemo kot dober, vseeno pa v stranki SAB opozarjamo na manevrski prostor za izboljšave. Menimo, da bi morala njegova reforma biti usmerjena predvsem v doseganje večje učinkovitosti. Vsekakor pa bo pri tem nujen socialni dialog, ne pa enostransko dogovarjanje in urejanje pravic za le eno poklicno skupino, tako kot je to delala ta vlada. Država mora spodbujati ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ker to pomeni višje plače in na koncu tudi višje pokojnine. Razbremenitev plač bi bila dobrodošla, vendar v finančni situaciji, ki jo bo za seboj pustila ta vlada, to na žalost ne bo mogoče. Slovenija je zadolžena kot še nikoli, kljub visoki gospodarski rasti ustvarjamo proračunski primanjkljaj. Naš strukturni primanjkljaj je praktično najslabši v evrskem območju. Vse to so podatki, ki ne omogočajo še dodatnega krčenja javnih prihodkov.

SD

Produktivnost je v zadnjih desetletjih naraščala bistveno hitreje od rasti plač. Naš program za višje plače je program za povečanje dodane vrednosti v gospodarstvu. Gospodarstvo nameravamo močno podpreti v zelenem in digitalnem prehodu, pri izboljšanju njegovega položaja na mednarodnih verigah vrednosti, s podporo rasti malih in srednjih podjetij, z obsežnimi programi za rast produktivnosti v višini 700 milijonov evrov.

SDS

V Slovenski demokratski stranki smo za namen zvišanja prihodkov vseh zaposleni že v mandatu te vlade sprejeli rešitve in ukrepe za razbremenitev obdavčitev dela. To smo dosegli z razbremenitvijo plač vseh zaposlenih in to na način, da se bodo plače že samo iz naslova zviševanja splošne dohodninske olajšave zviševale vse do leta 2025, ko bo splošna olajšava znašala 7500 evrov. V naslednjem mandatu bomo za namen zvišanja plač zaposlenih uvedli tudi družinsko dohodnino in socialno kapico. Plačni sistem v javnem sektorju bo potrebno nadgraditi predvsem v smeri delitve na fiksni in variabilni del plačila.