Gibanje Svoboda o reševanju zdravstva: 'Prioriteta bo skrajšanje čakalnih dob'

Kot so poročali v oddaji 24UR, pri predsedniku stranke Gibanje Svoboda Robertu Golobu, ki se mu je danes zdravstveno stanje nekoliko poslabšalo, pravijo, da ne gre za hendikep, da je pa situacija res nekoliko nenavadna. Kampanjo bodo do konca pripeljali brez njegove prisotnosti, vse kaže, da ga tudi v štabu v nedeljo ne bo. 

No, kritični do trenutnega "kaosa" v slovenskem zdravstvu, kot so nekateri ocenjevali, pa so bili v Cankarjevem domu različni zdravstveni strokovnjaki, tudi kirurg Erik Brecelj in ortoped Danijel Bešič Loredan, ki računa na ministrski položaj. V razpravi ga je pri tem podprl nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič, ki je sicer ocenil, "da živimo v skorumpirani državi in bi bilo utopično si predstavljati, da bo korupcija v zdravstvu nična", da bi pa dobili dovolj vetra v jadra, če bi jo v štartu uspeli zmanjšati vsaj za 25 odstotkov.

Kot so v stranki sicer poudarili, se bodo osredotočili na izhodno strategijo za covid in celovito zdravstveno reformo, pri čemer si želijo poiskati dolgoročne rešitve, ki bodo družbo ohranjale svobodno. Prvi as v rokavu pa bo, napovedujejo, interventni zakon za takojšnje skrajšanje čakalnih dob.

Kakšne rešitve še predlagajo?

Med kratkoročnimi ukrepi bi po besedah specialistke interne medicine Mirte Koželj v Gibanju Svoboda finančno nagradili družinske zdravnike, ki presegajo glavarinske količnike. Ambulante družinske medicine bi razbremenili administrativnega dela in izboljšali informacijski sistem. Med dolgoročnimi rešitvami je naštela povečanje vpisa na obe medicinski fakulteti in preprečevanje odhodov zaposlenih iz zdravstva.

Po oceni zdravnika in nekdanjega ministra za zdravje Dorijana Marušiča zdravstveni delavci v Sloveniji delajo dobro, težava pa je, ker zaradi vse daljših čakalnih vrst številni izrazito dolgo čakajo na obravnavo.

Sam se med drugim zavzema za uvedbo boljšega nadzora nad javnimi zdravstveni zavodi. Po njegovih besedah je v svete zdravstvenih zavodov pogosto "preslikana politika", ki bi jo morali umakniti iz zdravstva, nad delom zavodov pa bi morali bdeti nadzorniki.

S tem se je strinjal tudi kirurg Erik Brecelj, ki je poudaril pomen boljše organizacije zdravstvenih zavodov. Po njegovi oceni je mogoče veliko težav v zdravstvu rešiti z majhnimi rešitvami, med njimi s spodbujanjem večjega medsebojnega spoštovanja med zdravstvenimi delavci in boljšimi delovnimi pogoji.

Medicinska sestra Aleksandra Lah Topolšek rešitve vidi v takojšnji ureditvi plačnega sistema v zdravstveni negi in zaposlovanje dodatnega kadra. Prav tako je predlagala uvedbo posebnega direktorata na ministrstvu za zdravje, ki bi skrbel za področje zdravstvene nege.

Rade Pribaković Brinovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozoril na povečanje duševnih stisk v času epidemije covida-19. Kot rešitev je med drugim navedel ureditev področja specializacij kliničnih psihologov, ki jih je šele pred kratkim deloma pričela financirati država.

Epidemije se je dotaknila tudi virologinja Metka Paragi. Po njenih besedah je do slabih rezultatov vodenja epidemije prišlo zaradi vmešavanja politike v delo stroke. Poudarila je pomen cepljenja proti covidu-19 in drugim boleznim, a ob tem zavzela stališče, da mora biti cepljenje prostovoljno.