Kako draga je demokracija?

Državna volilna komisija (DVK), ki skrbi za izvedbo volitev, je za letošnje predčasne državnozborske volitve v proračunu rezervirala okoli štiri milijone evrov. Toliko namreč ocenjujejo, da bi lahko volitve stale davkoplačevalce. Nekaj ocene temelji na stroških predčasnih volitev leta 2014, ko smo iz proračuna za volitve porabili slabih 3,5 milijona evrov. Kot je dejal predsednik DVK Dušan Vučko, tokrat ocenjujejo, da bodo stroški volitev znašali med 3,8 in štiri milijoni evrov.

Volitve 2011 za 800.000 evrov dražje od tistih 2014

Poglejmo, koliko smo za državnozborske volitve porabili leta 2011 in leta 2014. Prve so bile kar za dobrih 800.000 evrov dražje od drugih. Malo v šali malo zares nam je predsednik DVK dejal, da so od leta 2011, ko je prevzel vodenje, na komisiji državljankam in državljanom privarčevali prek pet milijonov evrov.

A šalo na stran. Volitve nas stanejo precej proračunskega denarja in cena demokracije ni majhna. Žalostno je, ko na volišče prihaja vedno manj in manj volivcev, ki enostavno več ne vidijo smisla v volitvah. Volilna pravica nam je zagotovljena z ustavo in je podeljena vsakemu polnoletnemu državljanu oziroma državljanki Slovenije. Naša pravica in dolžnost je, da jo izpolnimo in oddamo svoj glas.

Ko boste v nedeljo 3. junija razmišljali, ali se sploh splača oditi na volišče in obkrožiti zaporedno številko katerega od kandidatov, ki se potegujejo za sedež v parlamentu, se spomnite, da ste za izvedbo teh volitev tudi vi prispevali. Leta 2011, ko smo se na državnozborske volitve prvič podali predčasno, smo porabili 4,273.882,64 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Tri leta pozneje, ko smo izvolili vlado premierja Cerarja, pa smo za volitve porabili 3,471.044,90 evra, kar je 802.837,74 evra manj kot 2011. Volitve 13. julija 2014 so stale 2,02 evra na volilnega upravičenca, volitve leta 2011 pa skoraj 2,5 evra na volilnega upravičenca.

Poglejmo, katere postavke so najvišje:

Najvišji so stroški volilnih odborov, ki znašajo kar dober milijon evrov.

Sledijo materialni stroški volilnih komisij – tu je bila razlika med letoma 2011 in 2014 največja, saj smo za te stroške leta 2011 namenili dobrih 1,4 milijona evrov, leta 2014 pa ’zgolj’ 870.000 evrov.

Tretja najvišja postavka so poštni stroški in kurirske storitve, ki znašajo okoli 650.000 evrov.

Za tisk in distribucijo je DVK leta 2011 porabila skoraj 490.000 evrov, leta 2014 pa dobrih 418.000 evrov.

Sledijo stroški informacijske podpore (okoli 140.000 evrov).

Drugi stroški (prevodi, pisarniški material, medijsko središče, avtorske pogodbe, študentsko delo …) so znašali leta 2011 39.161,30 evra, tri leta pozneje pa 2,5-krat več oziroma dobrih 97.000 evrov.

Velika je tudi razlika med volitvami v stroških za glasovalne naprave za invalide. Leta 2011 je DVK za to postavko namenila 232.480,70 evra, leta 2014 pa skoraj pol manj, torej 121.633,91 evra.

Za opremo volišč so leta 2011 porabili 26.357,34 evra, leta 2014 pa skoraj 30.000 evrov.

Sledijo stroški članov DVK, ki so bili leta 2011 37.017,89 evra, leta 2014 pa 23.271,82 evra.

Predzadnja postavka je namenjena stroškom za spletno mesto DVK, ki so 2011 znašali 4320 evrov, leta 2014 pa kar 10.000 evrov več, torej 14.274 evrov.

Zadnja, najcenejša postavka so zneski za volilne skrinjice, ki pa so leta 2014 stale 474,25 evra, tri leta prej pa kar neverjetnih 55.313,95 evra!

Predsedniške najdražje, saj sta običajno dva kroga

Če za primerjavo pogledamo še stroške zadnjih predsedniških volitev jeseni 2017. DVK je načrtovala sredstva v višini 5,1 milijona evrov (predsedniške volitve so zaradi dveh krogov precej dražje). Realno pa so bili stroški nekoliko višji, saj je DVK za prvi in drugi krog porabila nekaj manj kot 5,23 milijona evrov oziroma 98.000 evrov manj kot za izvedbo volitev predsednika republike v letu 2012.

Za primerjavo pa še stroški volitev slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2014. Volitve so bile 25. maja 2014, za njihovo izvedbo pa je DVK porabila 3,377.000 evrov proračunskega denarja, kar znaša 1,97 evra na volilnega upravičenca.